X-phi (experimental philosophy) se ukvarja s t. i. mieslnimi eksperimenti, ki v praksi sicer nikoli niso bili izvedeni, a različne implikacije tovrstnih eksperimentov so osnova za doktorske disertacije, razne članke in knjige. Eden takšnih poskusov je tudi miselni poskus z vlakom, ki nudi vpogled v distribucijo možganskih mehanizmov odločanja v naslednjem moralnem problemu....
Predstavljajmo si, da stojimo na železniški progi, in sicer ravno na sredi med dvema ločenima tiroma. Levo od nas je na tiru ujetih pet ljudi, ki se nikakor ne morejo premakniti, desno od nas pa je na tiru ujeta ena oseba. Predpostavimo, da z osebami desno in levo nismo v fizičnem kontaktu in da so razdalje med tiri takšne, da pravzaprav ne vidimo izrazov na njihovih obrazih.Po levem tiru se z veliko hitrostjo približuje vlak in ne kaže znakov zaviranja, mi pa imamo možnost, da z preusmeritvijo tirnice preusmrimo vlak na desni tir in tako rešimo življenje petih ljudi, a ne osebe desno od nas.Kaj storiti?
Sedaj pa se postavimo na vrh mostu, pod katerim teče železniška proga, na kateri je zopet ( pa kaj jim je tega treba bilo :) ) zvezanih pet ljudi. Na mostu poleg nas pa stoji precej obilen možakar, ki bi s padcom na tirnice zagotovo povzročil iztirjenje približajočega se vlaka in tako rešil življenje petih ljudi.Ali bi ga kdo potisnil preko ograje?
Kateri izmed zgornjih dveh primerov nas bolj "zadane"? Najverjetneje drugi... Izkazalo se je namreč, da bi kar 90% ljudi premaknilo kretnice, le 10% pa bi jih bilo sposobnih potisniti možakarja preko roba ograje.Od kod torej takšna razlika v našem intuitivnem odzivu, čeprav gre za povsem analogna primera. Poskusi z magnetnoresonančno tomatografijo, ki nam prikažejo distribucijo aktivnosti v posameznih možganskih sekcijah med razmišljanjem, so pokazali, da se nam v prvem primeru aktivirajo možganski centri, povezani z logičnim sklepanjem, a v verziji z možakom na mostu se je aktiviral povsem drug del možganov, povezan z emocionalnim odzivom. Izgleda torej, da se v moralnih dilemah. ko imamo opravka s konkretnimi obrazi in fizičnim kontaktom ( če bi npr. morali možaka potisniti preko mostu ) aktivirajo emocionalni centri, ki se nam oglašajo kot nekakšna notranja vest.Če pa so moralne dileme manj osebno obarvane ( npr. nekje daleč stran premaknemo kretnice in zmanjšamo število žrtev), se odločamo logično. Nevronsko stanje in odzivi naših možganov so res znanost zase.
Ni komentarjev:
Objavite komentar