Kemija ljubezni

Kemično osnovo ljubezni raziskujejo biologi, razvojni psihologi, antropologi in nevroznanstveniki. Preučujejo specifične substance, kot je npr. oksitocin, in njihovo vlogo v izkušnjah ljubezni. Razvojni psihologi preučujejo, kako se je obnašanje v povezavi z ljubeznijo spreminjalo skozi človeško evolucijo. Domnevajo,da se je človeški jezik skozi evolucijo razvil ravno kot "paritveni signal", s katerim lahko potencialni partnerji sodijo paritveno sposobnost. Nevroznanost preučuje kemikalije, ki jih najdemo v možganih, znanotno pa so povišani med človekovim izkušanjem ljubezni. To so: živčni rastni faktor, testosteron, estrogen ,dopamin, noreprinefrin, serotonin, oksitocin in vazopresin. Dopamin, noreprinefrin in serotonin so bolj omejeni na t.i. strastno obdobje ljubezni. Oksitocin in vazopresin pa so bolj povezani z dolgotrajno povezanostjo in odnosom, ki ga odlikuje tesna navezanost. V biologiji velja, da obstajata dve veliki fazi ljubezni, in sicer seksualna privlačnost in navezanost. Navezanost med dvema odraslima naj bi se izoblikovala na enak način, kakor navezanost otroka na mater, očeta ali oba. Sprožene kemikalije, ki odločajo ali o strastni ljubezni ali "long-term" navezanosti ~ljubezni, se v možganih sprožajo glede na aktivnosti, v katerih obe osebi skupaj participirata in ne toliko v povezavi z naravo obeh vpletenih oseb. Ljubezen je v začetku povezana s strastno spolno željo,ki promovira parjenje, a ta učinek redko traja več kakor nekaj tednov ali mesecev, nato se izoblikuje navezanost.

Nevrotransmiter serotonin povzroči podoben učinek kot ga poznamo pri obsesivno-kompulzivni motnji in to lahko pojasnjuje, zakaj nekateri ljudje, ki se zaljubijo, naenkrat ne morejo misliti na nikogar drugega kakor na ljubljeno osebo. Nekateri ljudje, ki jemljejo antidepresive, ki učinkujejo na delovanje serotonina, imajo zato omejeno "sposobnost zaljubiti se". Dolgoročna naveza po začetni "in love passionate phase" pa je posledica delovanja hormona oksitocina, gre za kemikalijo, ki se sprošča tudi po orgazmu.

Živčni rastni faktor pa je kemikalija,ki se v visokih količinah sprošča, ko se ljudje prvič zaljubimo, a te ravni se vrnejo na prejšnjo raven nekje po enem letu. Prisotnost te kemikalije podpira hipotezo, da naš živčni sistem ni samozadosten, ampak je nekako navezan na ljudi okoli nas in na tiste, s katerimi smo si najbolj blizu.

No, in ne boste verjeli, da obstaja tudi izraz "love sickness", gre za mentalne in fizične simptome povezane s "padanjem v ljubezen. Simptomi pa so manija (abnormalno "visoko" razpoloženje,radodarnost,...) depresija, nespečnost,nezmožnost koncentracije, stres,visok krvni pritisk, bolečina v prsnem košu in srcu, vrtoglavica, zmedenost...

Poznano?! ;)

Preblisk (ali knjiga o spontanih odločitvah)

Živimo v svetu, kjer je kakovost presoje neposredno povezana z vloženim premislekom, časom in trudom.Pričujoča knjiga pa dokazuje, da so lahko hipne odločitve, sprejete v trenutku, prav tako dober kot odločitve, sprejete po urah, dnevih, celo mesecih razmišljanj.Avtor navaja vrsto primerov, ki to potrjujejo.Ste se že kdaj vprašali, zakaj so cene sladoledov v ovalnih škatlah višje kakor cene enakih sladoleSo pa seveda primeri, ko našim prvim vtisom ne gre popolnoma zaupati in lahko tako postanejo predmet manipulacije.Ste se že kdaj vprašali, zakaj so cene sladoledov v ovalnih škatlah višje kot cene sladoledov enakega okusa v pravokotnih škatlah enake prostornine.Ali pa zakaj nam pijače v rumenkastih pločebinkah v ustih pustijo okus po limonadi, čeprav sama pijača ne vsebuje niti kančka limone.In seveda, zakaj bolj zaupamo visokim, temnolasim, čednim moškim.Pa še, zakaj se na vodilnih položajih najpogosteje znajdejo ljudje, katerih višina je nekoliko nad povprečjem.Skratka, veliko vprašanj, še več odgovorov.Glavno sporočilo knjige je, da se lahko z obvladovanjem tistih nezavednih dveh sekund, ko naši možgani nezavedno obdelujejo ključne informacije, izognemo tržni manipulaciji, vplivu stereotipov,... in celo zelo natančno ocenimo političnega kandidata.Pa še tole, kar se mi je zdelo izredno zanimivo.Vsi vemo, da se občutki, ki jih doživljamo zrcalijo na ašem obrazu.Če smo veseli, se pač nasmehnemo.Presenetljivo pa velja tudi obratno.Če se torej nasmehnemo, bomo kmalu občutili občutke veselja.Z zanimivim poskusom so znanstveniki namreč ugotovili, da se je ljudem, ki so imeli ustnice ves čas ustnice razpotegnjene v nasmeh, določen film zdel mnogo bolj smešen, kakor pa ljudem, ki so morali ustnice držati skupaj.Torej :D !!.

Modri krogi in skrivnostni plamen

Človek z modrimi krogi in Skrivnostni plamen kraljice Loane sta naslova dveh knjig, ki sem ju prebrala v preteklem tednu.Prva je izredno napeta kriminalka, v kateri inšpektor Adamsberg ( netipični primer inšpektorja ) skuša priti na sled skrivnostnemu avtorju modrih krogov, ki se ponoči pojavljajo na mestnih ulicah.V središču kroga je vedno postavljen kakšen zavržen predmet, ampak ta izvirna umetniška inštalacija postane sporna, ko se v središču kroga prično pojavljati človeška trupla.Tu bom raje zaključila, ker nočem razkriti konca.Če se bo kdo slučajno lotil branja, pa namig: nekateri niso to, za kar se izdajajo :D.Skrivnostni plamen kraljice Loane pa je bil precej bolj naporen za branje, saj je avtor (Umberto Eco) vključil obsežen pregled italijanske in svetovne literature s precejšnjim poudarkom na literarnem dogajanju v fašističnem obdobju.Osrednja zgodba je sicer precej zanimiva, ampak se nedoločno razplete ( s smrtjo pripovedovalca ).Seveda je to le moje subjektivno mnenje!

Kurt Vonnegut: Mož brez domovine

Vonnegut je eden izmed največjih ameriških pisateljev 20. stoletja, ki s satirično ostrino, besedno prodornostjo in fantazijsko nesmiselnostjo opozarja na položaj človeka v sodobnem svetu, torej na človeka v iskanju smisla sredi razbitega sveta.Neprizanesljivo, ostro in s precejšnjo mero ironije kritizira ameriško kulturo, njihov politični režim, militarizem,...Skratka, knjiga Mož brez domovine pravzaprav nima nobene prave zgodbe, gre za fragmentarno sestavljeno celoto, ki te nasmeje, ti daje misliti, te razsvetli, te razjezi,...Avtorjeva domiselnost je res brezmejna.Knjiga je izšla le dve leti pred njegovo smrtjo, del njegovega ustvarjalnega opusa pa so še romani Časotresk, Klavnica pet,itd.Pa še odlomek iz nekje vmes;

"Ljudje v zadnjih milijon letih ali nekaj takega niso imeli pojma skoraj o ničemer. Najpomembnejše osebnosti v naših zgodovinskih knjigah so bili največjega občudovanja vredni, in včasih največjo grozo vzbujajoči pojmanimaji. Smem imenovati dva izmed njih? Aristotel in Adolf Hitler. Eden dober pojmanima in eden slab. Skozi stoletja človeške množice, ker so se upravičeno čutile, kakor mi danes, pomanjkljivo izobražene, niso imele kaj prida drugih možnosti, kakor da so verjele temu ali onemu pojmanimaju."...

"Nekaj najglasnejšega, najbolj ignorantskega pojmanimanja na svetu se danes dogaja v Washingtonu."

Ženski možgani

Pred kratkim sem prebrala knjigo, ki me je zaradi svoje poljudnoznanstvene vsebine povsem navdušila.Avtorica te knjige je Louann Brizendine in jo priporočam vsem, ki jih zanimajo fiziološke in funkcionalne razlike v delovanju ženskih in moških možganov, pa seveda tudi vsem ženskam oziroma moškim, ki nikakor ne morejo razumeti "čudnega" obnašanja svojih partnerjev :). Naj za pokušino navedem samo nekaj zanimivosti, ki so mi ostale v spominu.

Zarodek ima do osmega tedna razvite tako imenovane "uniseks" možgane, nato pa moški zarodek doživi poplavo testosterona, s čimer se izoblikujejo tako imenovani moški možgani.Kasneje se v ženskih možganih izrazito razvijejo središča za čustva in če so povezave med nevroni v ženskih čustvenih možganih primerljive z avtocesto z osmimi pasovi (v eno smer ;) ), lahko povezave med nevroni v moških čustvenih možganih primerjamo z kolovozom.Zato je že pri dojenčkih opazna naslednja razlika: deklice se veliko bolj intenzivno odzivajo na obraze in pogosteje isčejo očesni kontakt kakor pa fantki.O podobnih razlikah med nevronskimi povezavami lahko govorimo tudi v možganskem središču, odgovornem za komunikacijo.Zato pa je povsem obratno v predelu možganov, ki so odgovorni za spolnost in agresivnost-ta možganska središča so pri moških večja kakor pri ženskah.Izredno zanimivo pa je tudi to, da so znanstveniki odkrili t. i. gen za zvestobo. Skratka, večjo populacijo moških so spremljali skozi življenje in primerjali genotipe "bolj" in "manj" zvestih moških-in ugotovili so, da

imajo zvestejši moški daljšo različico določenega gena.Torej bi morala ženske predvsem zanimati ta dolžina kot pa katerakoli druga dolžina :).Pa da ne bom predolga, avtorica govori še o možganskih spremembah ob nosečnosti, ko jih preplavi hormon oksitocin, in o spremembah po menopavzi, ko se ženska zaradi primanjkovanja nekaterih hormonov, ki so ključni za materinska čustva, osredotoča predvsem nase in svoje želje-zato toliko ločitev po petdesetem let. Res priporočam v branje, razlaga je vsakomur razumljiva in izredno zanimiva.