Ker me zadnje čase na "faksu" fiziologija popolnoma fascinira (upam, da bo tudi junija takšno navdušenje :)) in ker smo v zadnjih terminih že prešli na nevrofiziologijo, ki pa mi je brez odvečnih besed nadvse zanimiva vključno z vsemi kognitivnimi procesi, ki jih še bomo obravnavali, se nameravam tokrat nekoliko bolj posvetiti fiziološkemu procesu gledanja na mikro nivoju.
Mrežnica ali retina je notranji sloj očesa, ki ga sestavlja deset plasti, ki so shematično povečane na zgornji sliki. Od zunaj navznoter si sledijo; pigmentna plast, nevroepitelijska plast s paličnicami in čepnicami, zunanja jedrna plast (jedra paličnic in čepnic), zunanja pleksiformna plast,zunanja mejna membrana, notranja jedrna plast ( v nivoju bipolarnih celic), notranja multiformna plast,plast ganglijskih celic, ki se nato povežejo v optični živec in nazadnje še notranja mejna membrana.Nato si predstavljajmo žarek svetlobe, ki posveti v oko, preden doseže fotoreceptorje,torej paličnice in čepnice, mora preiti vseh osem predhodnih plati retine.Šele nato doseže paličnice in čepnice. Paličnice (zadolžene za črno-belo gledanje) in čepnice (zadolžene za barvno gledanje) so sestavljenje iz naslednjih delov; zunanji segment, ki je inkorporiran v pigmeenti sloj, notranji segment z mitohondriji in drugimi celičnimi organeli, jedro in sinaptično telo, ki je naprej povezano z bipolarno celico ali na kratko bipolarko, ki je nato povezana z ganglijsko celico.Tako se signal prenese do optičnega živca. In če se najprej osredotočimo na vzdraženje ene paličnice...
Zgornja slika prikazuje paličnico in vse sestavne dele.Razviden je zelo naguban zunanji segment... v bistvu slika slika ne prikazuje pravega stanja, saj se membranski diski na zunanjem segmentu nahajajo znotraj celice, torej v citosolu. Na teh membranskih diskih, ki so pravzaprav membranske duplikature, je nameščena komponenta, ki ji pravimo rodopsin, katerega povečavo prokazuje desni element sličice.Kot razvidno je rodopsin sestavljen iz dveh komponent, skotopsina (spada v nadvrsto opsinov) in 11-cis retinala, ki je v bistvu derivat vitamina A. Nato si predstavljajmo, da na paličnico posveti foton svetlobe. Kaj se zgodi? Rodopsin se preko vmesnih produktov razgradi, in sicer so ti vmesni produkti bathorodopsin, luminorodopsin, metarodopsin I in metarodopsin II. Po vsehj teh vmesnih produktih nastaneta ločena skotopsin in 11-trans retinal, sprememba retinalne konformacije iz cis v trans namreč povzroči ta odcep! Metarodopsin II nato reagira dalje preko transducina, ki aktivira encim fosfodiesterazo, ki razgradi cGMP (ciklični gvanozin monofosfat). In kakšna je vloga cGMP? Ta substanca je v paličnicah pritrjena na Na kanalčke v zunanjem segmentu palični in jih vzdržuje v odprtem stanju, da lahko torej natrijevi ioni prosto dotekajo v celico. V temi je namreč situacija takšna, da natrijevi ioni v notranjem segmentu iztekajo iz celice, v zunanjem segmentu pa se nato vračajo nazaj. Če torej cGMP ni, se kanali zaprejo in natrijevi ioni se ne morejo več vračati v celico. To poeni, da celica izgublja pozitivni naboj in postaja njena notranjost vse bolj negativna. Pravimo, da se hiperpolarizira, in sicer iz nekje -40 mV MMP-ja (mirovnega membranskega potenciala) na nekje -70 do -80 mV. In tako svetloba vzdraži paličnico, signal se nato presene do opričnega živca. Pri čepnicah je sistem enak, le da vsebujejo tri vrste vidnih pigmentov, ki so občutljivi na svetlobo razlilnih valovnih dolžin in se vzdražijo samo v določenem spektralnem segmentu, kar omogoča barvno gledanje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar