Plani!

Ja, da blog dobi malo osebnega pridiha, da ne bo govora samo o medicni in mislenih prebliskih... Kakšni so torej načrti? Trenutno imam bolj fotografske "plane".Imam namreč kar nekaj bolj ali manj preizkšenih kvalitetnih programov za spletno objavljanje in moram reči, da je mogoče sestaviti fascinantne kompilacije fotografij... seveda pa je potrebno najprej dobiti fotografije. Tretnutno jih premorem bolj malo, večinoma še poletne, v jeseni še ni bilo prave priložnosti. Zato bo treba nekajkrat vstati s petelini in pofotografirati razne lokacije še pred zimo.Zimsko fotografiranje pa je tako ali tako poglavje zase :). Moja velika želja je obisk kakšnega večjega evropskega mesta v predbožičnem času, tako da se odločam za eno izmed avstrijskih predprazničnih destinacij. Obvezno s fotoaparatom. :) Tako da po praznikih upam,da bo na računalniku vsaj kakšnih sto res kvalitetnih fotografij, seveda upoštevajoč zmožnosti fotoaparata...nato pa bo lahko nastal kakšen kvalitetni spletni album.Kar pa se adrenalinskih podvigov v letu 2010 tiče, pa upam, da jih bo ogromno.Letos smo punce stvorile nekakšno pravo "klapo" za takšne podvige in moram reči da smo neizmerno uživale.Žal nismo mogle izpeljati vseh načrtov, ker te stvari kar precej stanejo, zato se bo treba z novim letom tega lotiti bolj racionalno, več primerjati in izbirati. Tako da upam, da bo možnost kakšnega organiziranega nočnega sankanja iz Ljubelja še pozimi, nikakor pa se mi ne izmakne padalo spomladi :), ali pa kar padalski izpit s samostojnim skokom po opravljenem tečaju,ki je še bolj adrenalinski, in obvezno canyonig in prilično raziskovanje gorenjskih kotičkov.To sta dva "must -dos" projekta. Pa upam,da mi bo uspelo še tekom leta zamenjati fotoaparat za zrcalnorefleksno "mašinco".No, na prvem mestu pa seveda šola :) Ja,čas je zlato. Da ga bo le dovolj za vse...

KoMetek 051

Pesmica

Zgodi se le enkrat, nikoli dvakrat,

trenutke, ni moč zadržati,

postanjejo preteklost,

življenje mine tako naglo,

vendar pravzaprav le za pogumne,

močne, prave ljudi.

Če pride tvoj trenutek,

ga nikar ne zamudi.

Kajti ljubezen lahko splahni v hipu

in čar trenutka zbledi.

Daljna pesem bo odzvanjala v tvoji glavi.

In tvoje srce bo slutilo, da je usoda pošepetala v tvoje uho...

Nikar se ne zapiraj vase, ljubljeni prijatelj,

kajti nagrajen boš za tvoja prizadevanja in tvoje napore.

Če je vse izgubljeno in si našel ljubezen, resnično ljubezen,

imaš vsaj nekaj. Pika za konec.

...

Najdena nekje med zgubljenimi,po svoje zgovorna, malo otožna,še zdaleč ne depresivna :).... za poživitev dneva, razbijanje dolgčasa in v razmislek.

Slika dneva

Nasina slika dneva, torej 14.11.2009.Prikazuje dve spiralni galaksiji, meni osebno fascinanta. In tudi naspoh te slike dneva na Nasini spletni strani nikoli ne pustijo ravnodušnega,ker narava ni največja samo v najmanjšem, je tudi ogromna v orjaškem. :)

Povezava med zdravniki in medicinskimi sestrami

Sodelovanje medicinskih sester in zdravnikov je pravzaprav staro toliko, kot je staro človeštvo, ker so ti poklici v bolj ali manj profesionalizirani obliki prisotni v družbah vseh časov. Nekje od leta 1960 naprej pa je pričelo prihajati do velikih sprememb v vsebini dela zdravnikov in medicinskih sester. Vzrok je posledica tehnološkega, profesionalnega,političnega in v zadnjih časih tudi ekonomskega pritiska, torej je moralo priti do oblikovanja ločenih poklicnih teritorijev z dejavnostmi, razdeljenimi po hierarhični lestvici. United Kingdom Central Council je leta 1986 vzpostavil standarde na tem področju, torej predpise glede izobrazbe in usposobljenosti medicinskih sester in porodnic, V preteklosti je navzven medicinske sestre in zdravnike razlikovala spolna pripadnost. Zdravniki so namreč zlasti v obdobju od renesanse dalje izločili ženske in jim nato v 19. stoletju uradno prepovedali študij medicine. Določene posameznice so se proti tej prepovedi borile, a doživele zelo hud odpor. Po prvi svetovni vojni je bila ta prepoved odpravljena. Nasprotno pa je zdravstvena nega na osnovi prizadevanja njene utemeljiteljice njene moderne variante, Florence Nightingale, poudarjala ločenost od moškega sveta in tako dosegla neko ločeno zdravstvenonegovalno avtonomijo. Zdravniki in medicinske sestre se seveda razlikujejo po izobrazbi, ki vpliva na mišljenje, sistem stališ in vrednostni sistem. Pri medicinskih sestrah je poudarek na praktičnem usposabljanju, negi bolnika in razumevanju zdravnikovih navodil. Naslednja razlika je pripadnost sloju. Zdravniki praviloma izhajajo iz višjega srednjega in višjega sloja,medicinske sestre pa iz nižjega srednjega in nižjega sloja. Tu je seveda potrebno omeniti lokalne in časovne specifike, kar pomeni, da so na primer v začetku 19. stoletja zdravnike uvrščali v služabniški ali obrtniški sloj in so si ugled pridobili šele v drugi polovici stoletja. Prav tako je takrat med medicinske sestre vstopalo mnogo žensk iz višjih slojev, pri svojem delu so pogosto prišle v konflikt z zdravniki, saj so bile formalno podrejene, a v socialnem smislu enakovredne. Poklicna socializacija pomeni ponotranjenje oziroma internacionalizacijo znanja, ki ga dobimo tekom formalnega izobraževanja. Ne samo znanja, tudi spretnosti, vrednot, stališč, stereotipov in načinov ravnanja, ki so značilni za določeno subkulturo. Najmočneje se ta proces vtisne v novince v prvih letih opravljanja poklica in vsebuje splet informacij, izkušenj ,čustev, spodbujanja določenega ravnanja in celo »kaznovanja« neustreznega delovanja, govorjenja, celo oblačenja ali telesne drže. Naslednja razlika je reguliranost, ki se navezuje na vprašanje, kdo in kako določa delovanje pripadnikov neke poklicne skupine. Tu lahko rečemo, da imajo zdravniki sorazmerno veliko avtonomijo glede svojega delovanja in izobraževanja, medtem ko so medicinske sestre odvisne od zdravnikov, ki določajo njihov položaj v okviru sistema.

KAJ DETERMINIRA SODELOVANJE ?

· Medosebne determinante – V tem kontekstu so pomembne interakcijske spretnosti vseh vključenih, kar pomeni pripravljenost na sodelovanje, želja biti in ostati v skupini .Na to predvsem vpliva osebnostna zrelost, deloma pa seveda tudi same komponente izobraževalnega sistema,ki nas pripravijo na to vlogo. Pomembna je zaupnost in medosebno spoštovanje. Morda celo najpomembnejša zadeva na tem mikro nivoju je poklicno in osebno samozaupanje, kar pomeni dovolj veliko stopnjo samozavesti, ki nam v medosebnih odnosih daje potrebno integriteto.
· Organizacijske determinante – Znotraj neke organizacije morajo biti zagotovljeni ustrezni mehanizmi komunikacije in koordinacije. To pomeni, da morajo biti zagotovljena ustrezna sredstva za delovanje, od najbolj »banalnih« do bolj kompleksnih: čas, prostor, material, podpora pri pridobivanju znanja…Prav tako mora organizacija zagotavljati dovolj veliko podporo menedžmenta, ker je potrebno nove postopke, paradigme, veščine in znanja čim prej ustrezno vpeljati med zaposlene, brez ustvarjanja razlik. Če te podpore in enakomerne delitve dela ni, se lahko med zaposlenimi pojavijo občutki nezadovoljstva, ki lahko vodijo tudi v izčrpanost in pregorelost. Temu se je mogoče izogniti, kot že rečeno, z ustrezno podporo menedžmenta, ki skrbi za usklajevanje timskega dela. Druga skrajnost pa je ta, da lahko zaposleni »time« vidijo kot dodatno obremenitev. Primer organizacijske podpore sodelovanju je naslednja študija. V ZDA so že v 80 letih ugotovili, da imajo nekatere bolnišnice dovolj medicinskih sester, v drugih pa se stalno borijo s pomanjkanjem tega kadra. Nato so analizirali vzroke za privlačnost določenih ustanov in ugotovili, da os v njih prisotni boljši odnosi med zdravniki in medicinskimi sestrami. Sestre so imele potrebno avtonomijo, sodelovanje z zdravniki je bilo na ustrezni ravni… Zanimivo so v teh bolnišnicah ugotovili tudi nižjo stopnjo umrljivosti, za 4,6%. Kot ključni element so identificirali podporno organizacijsko ozračje.
· Sistemske determinante – Na sodelovanje vpliva družbeni sistem, kulturni sistem, poklicni sistem in izobraževalni sistem. Družbeni sistem vključuje politično ureditev in porazdelitev moči. To namreč lahko spodbuja sodelovanje, kot je napisano v aktih večine sodobnih držav, ni pa nujno tako. Da podamo praktičen primer na tem mestu: V Veliki Britaniji ministrstvo za zdravje preko projektnega financiranja spodbuja medpoklicno sodelovanje v zdravstvu. Kulturni sistem zajema vrednote, prepričanja in ravnanja ljudi, kajti različne kulturne skupine lahko vsebujejo različni »intelektualno prtiljago«, torej, kako gledajo na določeno situacijo, kje vidijo vzroke za določene probleme… O vplivu poklicnega sistema smo že razpravljali, potrebno je vzpostaviti dinamične poklicne meje znotraj nekega poklica. Vpliv izobraževalnega sistema na sodelovanje pa je vidno v tem kontekstu, da ljudi ne pripravlja na njihov poklic samo iz strokovnega stališča, temveč skrbi za razvijanje njihovih osebnostnih determinant, komunikacijskih spretnosti…

Eksperimentalne študije so potrdile vpliv na skrajšanje ležalnih dob, zmanjšanje stroškov zdravljenja, zadovoljstvo bolnikov, izboljšano komunikacijo in medosebno spoštovanje zdravstvenih delavcev. Delno je bil potrjen tudi vpliv na umrljivost. V državah, kjer se sodelovanje v družbi nasploh bolj spodbuja in vključuje že v šolske programe, so tudi stališča zdravnikov in medicinskih sester bolj pozitivna. Obstajajo pa razlike med medicinskimi sestrami, ki jim je sodelovanje v splošnem bolj pomembno, in zdravniki, ki jim je to v povprečju manj pomembno.

KoMetek 050

V globinah ljubezni je skrita uganka,kaj vzame, kaj da ti usoda neznanka.Tam strogi sodnik je, ki tehta obljube,tam mila je vila, ki šteje poljube.Res svetle so zvezde, kometi barviti,srce pa edino, ki more ljubiti.Rojeni pod srcem, si k srcu želimo,tisoč in eno noč hrepenimo...

Celična fiziologija-napetostno odvisni kanali

Za začetek... ni še konec.Nadaljujem s pisanjem bloga,ker mi nekako dopolnjuje prosti čas in ne vem,kam naj drugače beležim vse zanimive in nezanimive "povesti"od tu in tam,fotoaparata pa tudi ne nameravam vreči stran... ker ta blog tako ali tako namenjam bolj sebi, ga bom še naprej "kracala". :)
Predstavljajmo si živčno celico, nevron, ki mora naslednjemu nevronu nekako prenesti signal, ki se po njej prevaja.Kakšne oblike je ta signal? Gre za t.i. akcijski potencial.Kako nastane?To pa je tema tega članka.
V celični membrani,plazmalemi, nevrona se namreč nahajajo črpalke in ionski kanali, ki pa jih naprej razdelimo še na napetostno odvisne ionske kanale in od liganda odvisne ionske kanale (To preprosto pomeni, da se morajo za njihovo aktivacijo nanje vezati določene kemične substance).Najpomembnejša črpalka je Na+/K+ črpalka, ta omogoča "osnovno" nevzdraženo stanje celice. Vemo, da je v nevzdraženem stanju mirovni membranski potencial, to je napetostna razlika med zunanjostjo in notranjostjo celice, negativen. Mirovni membranski potencial je torej vrednost, ki nam pove, za koliko je potencial znotraj celice manjši kakor zunaj. Torej je notranjost celice bolj negativna kakor zunanjost. In ravno to je doseženo z omenjeno črpalko. Ta črpalka je sestavljena iz dveh globularnih proteinov, večje alfa podenote in manjše beta podenote. Spodnja slika v denem kotu kaže Na+/K+ črpalko. Prikazana pa sta še dva ionska kanala, o katerih pa več kasneje.Torej, značilnost te črpalke so tri vezavna mesta na notranji strani za Na+ in dve vezavni mesti na zunanji strani za K. Črpalko aktivira ATP in takrat prečrpa tri natrije iz celice in dva kalija v celico. Torej tri pozitivne naboje iz celice in dva pozitivna v celico, kar torej pomeni, da se na zunanji strani ustvarja pribitek pozitivnih ionov, to pa je vzrok za negativen mirovni membranski potencial.

Nadaljujmo z napetostno odvisnimi ionskimi kanali.Napetostno odvisni ionski kanali imajo t.i. ionsko poro, skozi katero lahko tečejo ioni, in del, ki zaznava spremembo napetosti na membrani in na podlagi te sprememni konformacijo, torej povzroči odprtje ali zaprtje ionske pore. Napetostno odvisne ionske kanale lahko razdelimo v tri družine, in sicer:

• napetostno odvisne Na+ kanale
• napetostno odvisne K+ kanale
• napetostno odvinse Ca 2+ kanale

Napetostno odvsni Na + kanali sodelujejo pri tvorbi akcijskega potenciala. Na zunanji strani imajo aktivacijska vrata in na notranji strani inaktivacijska vrata.Ob mirovnem membranskem potencialu so aktivacijska vrata zaprta in inaktivacijska vrata odprta. Ko se nato določenem dražljaju, neptost na membani pomakne proti bolj pozitivni vrednosti, se aktivacijska vrata odpro, kar povzroči vdor natrijevih ionov v celico. V tem trenutku se začno zapirati inaktivacijska vrata,ampak ta proces je počasnejši. Ko se inaktivacijska vrata zapro, natrij ne more več teči v celico. da se inaktivacijska vrata zopet odpro, se mora spet vzpostaviti mirovni membranski potencial. Naslednji so kalijevi kanalčki, ki pa imajo samo aktivacijska vrata na zunanji strani. Ko se zaradi dražljaja napetost na membrani spremeni, se ta aktivacijska vrata prično odpirati in se odpro, ko se napetostno odvisni natrijevi kanali že zapro s pomočjo inaktivacijskih vrat. ko se natrijevi kanali odpro, začnejo natrijevi ioni vdirati v celico, kar povzroči depolarizacijo, ko pa se nato odpro kalijevi kanalčki, začnejo kalijevi ioni izhajati iz celice, kar povzroči repolarizacijo. Napetostno odvisni kalcijevi omogočajo prehod kalcija, ki ne sodeluje samo pri depolarizaciji, temveč tudi kot sekundarni sporočevalec in pri aktivaciji številnih encimov.

Od ligandov odvisni ionski kanali so aktivirani s pomočjo zunaj ali znotrajcelične signalne kemične molekule in so v primerjavi z napetostno odvisnimi ionskimi kanali manj selektivni, saj lahko prepuščajo enega ali več ionov. Primer so ionski kanali, ki jih aktivira nevrotranmiter iz sinaptične špranje.Takšni ionski kanali, ki jih aktivira nevrotransmiter, so ionotropni receptorji. Nekateri ionotropni receptorji so:

• nikotinski-acetilholinski receptor - Najdemo jih npr. na v plazmalemi mišičnih celic, aktivira jih acetilholin. Omogočajo prehod kationov in sprožijo ekscitacijo mišične celice.
• Receptorji AMPA,NMDA in kainatni receptorji - so receptorji, ki jih aktivira glutamat, omogočajo neselektiven prehod kationov in imajo ekscitatorni učinek.
• Receptorji GABA- Aktivira jih GABA in omogočajo prehod kloridnim ionom ter imajo inhibitorni učinek.
• Glicinski receptorji- aktivira jih glicin in omočajo prehod kloridnih ionov in imajo torej inhibitorni učinek.
• Skupina serotoninskih receptorjev- aktivira jih serotonin in omogočajo neselektivni prehod kationov, kar pomeni da imajo ekscitatorni učinek.
• Skupina purinergičnih receptorjev - gre za neselektivne kationske kanale, ki jih aktivira ATP in imajo ekscitatorni učinek.
  

Summa Summarum

To bi bilo to.Po tehtnem premisleku zapuščam Blogger, upam, da se je tekom enega leta in še malo nabralo kaj dobrih objav in fotk.

Lep pozdrav!