KoMetek 062

Uporabljaj talente, ki so ti dani in se ne oziraj na tiste, ki so dani drugim: gozdovi bi bili zelo tihi, če bi pele samo tiste ptice, ki pojejo najlepše...

Pogled na marčevski Mars :)

... in skrivnostne temne lise, katerih izvor ugibajo številne znanstvene hipoteze, kot npr., da takšne lise povzroči drobnozrnat pesek, ki polzi iz hribov in podobno. Še ena v vrsti osupljivih dnevnih fotografij NASE, jutri se obeta posnetek odprtega pomladnega vesolja :).

Na linku: http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/astropix.html

Ko se telo upre izkoriščanju samega sebe - Izgorelost

Tokrat nekaj o tej tematiki, ki obravnava stanje psihofizične in čustvene izčrpanosti, ki nastane po več letih izčrpavanja organizma in s katero se soočajo predvsem na Vzhodu in v ZDA. Izgorel človek pride do stanja močnega upada energije, težko ohranja budnost, ne more se koncentrirati in izgublja miselni tok, pozablja, je anksiozen, neodločen, motijo ga že vsakdanji senzorni dražljaji. Preide v stanje, ko ni več sposoben opravljati vsakodnevnih opravil, kaj šele delati. Pade delovna učinkovitost in prav tako tudi volja do življenja. Narava tako s simptomi, ki se pojavijo, človeka spravi na pot sprememb, a za takšno okrevanje je potrebnega kar nekaj časa, vsaj dve leti ali več. Laično mnenje je, da izgorelost ljudi povzročajo zunanji dejavniki, kot so neustrezne delovne okoliščine ali pa pritiski zaposlitve in preobremenjenost doma. A veliko je odvisno tudi od človekove osebnosti, ki pogojuje izgorelost. Npr. človek, ki se pri delu ne zna ustaviti, se spočiti, reči, da je preutrujen, in si vzeti prosto. Zato izgorelost doleti ponavadi najbolj zagnane, uspešne, pridne in delovne, ki sebe vrednotijo glede na dosežke in svoje delo. Prav tako menijo, da jih okolica ceni le zaradi njihovega dela. Za izgorelost so najbolj dovzetni tisti, ki so bili že kot majhni vzgojeni s pogojno ljubeznijo, torej so pohvale, pozornost in ljubezen dobivali predvsem takrat, ko so zadovoljevali potrebe drugih, premagali, delali, bili uspešni v šoli, ne pa, kadar so zadovoljevali lastne potrebe, se igrali in uživali. To je napačen pristop k vzgoji otroka, kajti tako mu damo vedeti, da je nekaj vreden le takrat, ko dela, ko je produktiven, pomaga drugim, sicer pa ne.

Izgorevanje do izgorelosti oziroma adrenalnega zloma lahko traja zelo dolgo. Poteka v več stopnjah. Raziskovalka adrenalne izgorelosti, psihologinja A. Pšeničny, navaja naslednje stopnje izgorevanja, vse do adrenalnega zloma.

• Začne se z utrujenostjo, fizićno, psihično in kognitivno.
• Utrujenost se kopiči in pride do preutrujenosti. Človek se ponavadi odloči za počitek, a tisti, ki se ceni in spoštuje le glede na svoje delo in dosežke, bo te znake spregledal. Zaradi preutrujenosti njegova delovna učinkovitost pade, a v težnji po izpolnjevanju delovnih ciljev se že bolj zažene pri delu in to vodi do naslednje stopnje.
• Za izčrpanost je značilen občutek kronične utrujenosti, ki ga oseba skrajn o zanika in je ob tem skrajno storilnostno usmerjena-deloholize. Izčrpanost lahko traja tudi do dvajset let in oseba lahko živi precej nekakovostno življenje.
• Izčrpanost vodi v očutek ujetosti v načinu življenja, dela in odnosov. Težave se stopnjujejo do občutkov krivde, ker ne naredi dovolj, in slabšanja samopodobe. Občutek ujetosti lahko traja eno do dve leti.
• Adrenalni zlom je zadnja faza, ki se kaže kot skoraj popolna izguba energije, kot velik psihofizični in nevrološki zlom. Oseba lahko prespi večji del dneva, težko ohranja budnost , nima koncentracije, kratkoročni spomin je izredno omejen. Lahko se izrazi v obliki hudih anksioznih in depresivnih simptomov, ali pa celo s kapjo ali infarktom.

K uspešnemu okrevanju vodi močna sprememba življenjskega sloga ter poiskanje terapevtske ali zdravniške pomoči. Pravzaprav je izgorelost nekako odskočna deska k veliki pozitivni spremembi v življenju, če se človek ni uspel ustaviti in posikati boljše poti prej. Ni vse črno, kar se zdi črno, in ni vse belo, kar se zdi belo. Kar se zdi najslabše, je včasih tudi največje darilo.

KoMetek 061

Vsakdo končno najde tisto knjigo, ki mu odpre "tajna vrata" in postane njegova najbolj priljubljena knjiga, knjiga življenja. Naj jo išče, dokler je ne najde.

Adolf Spemann

Žabe

Celjski plesni orkester Žabe je bil ustanovljen leta 1946 v Skalni kleti, ki so ji takrat pravili tudi Žabja vas. Danes je to najstarejši ljubiteljski orkester na Slovenskem. V svoji dolgi zgodovini pa je doživel celo poplavo, ki je poškodovala bogato notno gradivo, inštrumente in uniforme. Z Žabami je včasih sodeloval tudi znani Celjan maestro Mojmir Sepe, do sedaj pa so z njimi sodelovali že številni znani slovenski pevci, kot npr: Mia Žnidarič, Elda Viler, Nuša Derenda, Uroš Perič, Ditka Haberl, New Swing Quartet in številni drugi. No, na Prešernov praznik pa smo jih poslušali na koncertu v Štorah, tokrat v sodelovanju z Mio Žnidarič ter Urošem Peričem.

Kemija ljubezni

Kemično osnovo ljubezni raziskujejo biologi, razvojni psihologi, antropologi in nevroznanstveniki. Preučujejo specifične substance, kot je npr. oksitocin, in njihovo vlogo v izkušnjah ljubezni. Razvojni psihologi preučujejo, kako se je obnašanje v povezavi z ljubeznijo spreminjalo skozi človeško evolucijo. Domnevajo,da se je človeški jezik skozi evolucijo razvil ravno kot "paritveni signal", s katerim lahko potencialni partnerji sodijo paritveno sposobnost. Nevroznanost preučuje kemikalije, ki jih najdemo v možganih, znanotno pa so povišani med človekovim izkušanjem ljubezni. To so: živčni rastni faktor, testosteron, estrogen ,dopamin, noreprinefrin, serotonin, oksitocin in vazopresin. Dopamin, noreprinefrin in serotonin so bolj omejeni na t.i. strastno obdobje ljubezni. Oksitocin in vazopresin pa so bolj povezani z dolgotrajno povezanostjo in odnosom, ki ga odlikuje tesna navezanost. V biologiji velja, da obstajata dve veliki fazi ljubezni, in sicer seksualna privlačnost in navezanost. Navezanost med dvema odraslima naj bi se izoblikovala na enak način, kakor navezanost otroka na mater, očeta ali oba. Sprožene kemikalije, ki odločajo ali o strastni ljubezni ali "long-term" navezanosti ~ljubezni, se v možganih sprožajo glede na aktivnosti, v katerih obe osebi skupaj participirata in ne toliko v povezavi z naravo obeh vpletenih oseb. Ljubezen je v začetku povezana s strastno spolno željo,ki promovira parjenje, a ta učinek redko traja več kakor nekaj tednov ali mesecev, nato se izoblikuje navezanost.

Nevrotransmiter serotonin povzroči podoben učinek kot ga poznamo pri obsesivno-kompulzivni motnji in to lahko pojasnjuje, zakaj nekateri ljudje, ki se zaljubijo, naenkrat ne morejo misliti na nikogar drugega kakor na ljubljeno osebo. Nekateri ljudje, ki jemljejo antidepresive, ki učinkujejo na delovanje serotonina, imajo zato omejeno "sposobnost zaljubiti se". Dolgoročna naveza po začetni "in love passionate phase" pa je posledica delovanja hormona oksitocina, gre za kemikalijo, ki se sprošča tudi po orgazmu.

Živčni rastni faktor pa je kemikalija,ki se v visokih količinah sprošča, ko se ljudje prvič zaljubimo, a te ravni se vrnejo na prejšnjo raven nekje po enem letu. Prisotnost te kemikalije podpira hipotezo, da naš živčni sistem ni samozadosten, ampak je nekako navezan na ljudi okoli nas in na tiste, s katerimi smo si najbolj blizu.

No, in ne boste verjeli, da obstaja tudi izraz "love sickness", gre za mentalne in fizične simptome povezane s "padanjem v ljubezen. Simptomi pa so manija (abnormalno "visoko" razpoloženje,radodarnost,...) depresija, nespečnost,nezmožnost koncentracije, stres,visok krvni pritisk, bolečina v prsnem košu in srcu, vrtoglavica, zmedenost...

Poznano?! ;)

"Ja sam zaljubljen..."

..in Toni Cetinski v dvorani Zlatorog v Celju, 5.2.2010. Cetinski, hrvaški pevec iz Zagreba, ki je leta 1994 predstavljal Hrvaško na izboru za pesem Evrovizije s pesmijo Nek ti bude ljubav sva, je ustvaril pravo "žurko" z vmesnimi elementi istrskega kola, U2-jev,Tošeta Proeskega in provokativnimi imitacijami Mileta Kitiča :) . Skratka, bilo je super.