Post Scriptum: Nebo je razpoznavno, Sonce pa je ta zmazek spodaj. Sem malo pogledala slike za nazaj in ugotavljam, da imam tak super fotoaparat, ampak kvaliteta fotografij je pa vedno slabša. Preprosto ne znam več =). In to sedaj, ko bliža toliko pomembnih dogodkov!
sobota, 21. februar 2009
... " mislarije"....
Sem, kar sem. Nič več, nič manj. Ne ukvarjam se s preteklostjo, ustvarjam za prihodnost, živim za sedanjost. Izogibam se ljudi, ki me med vrsticami prepričujejo, da je vse, za kar se trudim in čemur namenjam praktično ves svoj čas "brezzveze", da bi oni znali bolje, če bi le hoteli. Nikoli ne pustim, da me takšne banalnosti spravijo v slabo voljo, čeprav spoštujem njihovo mnenje, a kaj več mi tudi ne pomeni, čeprav mi je včasih ogromno. Ampak nato spoznaš, da dokler vidiš pomen in smisel v stvareh, ki jih počneš, je praktično vseeno, kaj si kdo misli. Na koncu je vsak od nas sam.
sreda, 18. februar 2009
Za vzpodbudo...

Pa še ena strašno izvirna misel za pod rožico =D.....
Go out and make your dreams come true!
sobota, 14. februar 2009
petek, 13. februar 2009
Violonist na podzemni
V mestu Washington v Ameriki se je na postaji podzemne železnice ustavil moški in začel igrati na violino. Bilo je ledeno januarsko jutro.Igral je 45 minut, izvedel je šest glasbenih del J. S. Bacha.V tej jutranji konici so ljudje hiteli v službo in več kot tisoč ljudi je v naglici stopalo mimo njega. Šele po prvih treh minutah ga je opazil moški, za vse druge se je zdelo, da sploh ne slišijo glasbe. Čez minuto je violinist prejel svoj prvi dolar. Največ pozornosti je temu violinistu namenil otrok, a materi je se mudilo in ga je skušala na vse pretege odvesti stran.V 45 minutah igranja se je od najmanj tisočglave množice ustavilo in ga poslušalo samo 6 ljudi.Okoli 20 ljudi mu je dalo denar, a se niso ustavili. Zbral je 32 dolarjev.Ko je prenehal igrati, ni nihče zaploskal. Nihče tudi ni vedel, da je bil ta violinist sam Joshua Bell, najboljši glasbeni virtuoz na svetu.Igral je eno najtežjih in najbolj zapletenih glasbenih del, kar so jih kdaj napisali za violino.Igral je na violini vredni 3,5 milijona dolarjev.Dva dneva pred tem je Joshua Bell izvedel koncert v Bostonskem gledališču, vse vstopnice so bile že davno razprodane, povprečna cena pa 100 dolarjev.Gre za resnično zgodbo, ki jo je organiziral časopisni dnevnik Washington post kot poskus o zaznavi, okusu in prioritetah ljudi. Spraševali so se, ali lahko na nekem običajnem kraju ob neki običajni uri zaznamo lepoto.Se ustavimo in jo občudujemo.Prepoznamo talent v nekem nepričakovanem kontekstu. Če torej nimamo trenutka, da bi se ustavili in poslušali največjega glasbenega virtuoza na svetu, ki igra najlepšo in najbolj zapleteno melodijo za violino, koliko drugih stvari na svetu potem zamudimo?
Video in glasovni zapis tega dogodka najdete na You Tubu, Stop and hear the music, Joshua Bell.
(povzeto po 06Poletu)
torek, 10. februar 2009
KoMetek 028
Sodi svoj uspeh po tem, čemu si se moral odpovedati,
da si ga dosegel.
Upoštevaj, da velike ljubezni in veliki dosežki
vsebujejo velika tveganja.
Ko izpuščaš,
ne izpusti poduka....
Spoštuj sebe, spoštuj druge in
prevzemi odgovornost za svoja dejanja.
Odpri roke spreminjanju,
a ne zavrzi lastnih vrednot.
Ko se ne strinjaš s tistimi, ki jih imaš rad,
se spoprimi samo s tekočim,
ne vleči na dan preteklosti.
Nauči se pravil, tako da boš vedel,
kako jih pravilno razbiti.
Ne odrekaj se sreči.
ponedeljek, 9. februar 2009
... in the middle of the night....
Naročite se na:
Objave (Atom)