KoMetek 061

Vsakdo končno najde tisto knjigo, ki mu odpre "tajna vrata" in postane njegova najbolj priljubljena knjiga, knjiga življenja. Naj jo išče, dokler je ne najde.

Adolf Spemann

Žabe

Celjski plesni orkester Žabe je bil ustanovljen leta 1946 v Skalni kleti, ki so ji takrat pravili tudi Žabja vas. Danes je to najstarejši ljubiteljski orkester na Slovenskem. V svoji dolgi zgodovini pa je doživel celo poplavo, ki je poškodovala bogato notno gradivo, inštrumente in uniforme. Z Žabami je včasih sodeloval tudi znani Celjan maestro Mojmir Sepe, do sedaj pa so z njimi sodelovali že številni znani slovenski pevci, kot npr: Mia Žnidarič, Elda Viler, Nuša Derenda, Uroš Perič, Ditka Haberl, New Swing Quartet in številni drugi. No, na Prešernov praznik pa smo jih poslušali na koncertu v Štorah, tokrat v sodelovanju z Mio Žnidarič ter Urošem Peričem.

Kemija ljubezni

Kemično osnovo ljubezni raziskujejo biologi, razvojni psihologi, antropologi in nevroznanstveniki. Preučujejo specifične substance, kot je npr. oksitocin, in njihovo vlogo v izkušnjah ljubezni. Razvojni psihologi preučujejo, kako se je obnašanje v povezavi z ljubeznijo spreminjalo skozi človeško evolucijo. Domnevajo,da se je človeški jezik skozi evolucijo razvil ravno kot "paritveni signal", s katerim lahko potencialni partnerji sodijo paritveno sposobnost. Nevroznanost preučuje kemikalije, ki jih najdemo v možganih, znanotno pa so povišani med človekovim izkušanjem ljubezni. To so: živčni rastni faktor, testosteron, estrogen ,dopamin, noreprinefrin, serotonin, oksitocin in vazopresin. Dopamin, noreprinefrin in serotonin so bolj omejeni na t.i. strastno obdobje ljubezni. Oksitocin in vazopresin pa so bolj povezani z dolgotrajno povezanostjo in odnosom, ki ga odlikuje tesna navezanost. V biologiji velja, da obstajata dve veliki fazi ljubezni, in sicer seksualna privlačnost in navezanost. Navezanost med dvema odraslima naj bi se izoblikovala na enak način, kakor navezanost otroka na mater, očeta ali oba. Sprožene kemikalije, ki odločajo ali o strastni ljubezni ali "long-term" navezanosti ~ljubezni, se v možganih sprožajo glede na aktivnosti, v katerih obe osebi skupaj participirata in ne toliko v povezavi z naravo obeh vpletenih oseb. Ljubezen je v začetku povezana s strastno spolno željo,ki promovira parjenje, a ta učinek redko traja več kakor nekaj tednov ali mesecev, nato se izoblikuje navezanost.

Nevrotransmiter serotonin povzroči podoben učinek kot ga poznamo pri obsesivno-kompulzivni motnji in to lahko pojasnjuje, zakaj nekateri ljudje, ki se zaljubijo, naenkrat ne morejo misliti na nikogar drugega kakor na ljubljeno osebo. Nekateri ljudje, ki jemljejo antidepresive, ki učinkujejo na delovanje serotonina, imajo zato omejeno "sposobnost zaljubiti se". Dolgoročna naveza po začetni "in love passionate phase" pa je posledica delovanja hormona oksitocina, gre za kemikalijo, ki se sprošča tudi po orgazmu.

Živčni rastni faktor pa je kemikalija,ki se v visokih količinah sprošča, ko se ljudje prvič zaljubimo, a te ravni se vrnejo na prejšnjo raven nekje po enem letu. Prisotnost te kemikalije podpira hipotezo, da naš živčni sistem ni samozadosten, ampak je nekako navezan na ljudi okoli nas in na tiste, s katerimi smo si najbolj blizu.

No, in ne boste verjeli, da obstaja tudi izraz "love sickness", gre za mentalne in fizične simptome povezane s "padanjem v ljubezen. Simptomi pa so manija (abnormalno "visoko" razpoloženje,radodarnost,...) depresija, nespečnost,nezmožnost koncentracije, stres,visok krvni pritisk, bolečina v prsnem košu in srcu, vrtoglavica, zmedenost...

Poznano?! ;)

"Ja sam zaljubljen..."

..in Toni Cetinski v dvorani Zlatorog v Celju, 5.2.2010. Cetinski, hrvaški pevec iz Zagreba, ki je leta 1994 predstavljal Hrvaško na izboru za pesem Evrovizije s pesmijo Nek ti bude ljubav sva, je ustvaril pravo "žurko" z vmesnimi elementi istrskega kola, U2-jev,Tošeta Proeskega in provokativnimi imitacijami Mileta Kitiča :) . Skratka, bilo je super.

KoMetek 060

"Besede imajo neizmerno moč. Lahko zgradijo svetlo prihodnost, uničijo priložnost ali pa pomagajo ohraniti trenutno stanje. Besede okrepijo prepričanja, ta pa oblikujejo našo resničnost."

Testiranje občutljivosti bakterij za protimikrobna zdravila

Občutljivost bakterijh za protimikrobna zdravila lahko preverimo na dva načina, in sicer na osnovi fenotipičnih lastnosti (antibiogram) ali pa v zadnjem času tudi na podlagi določanja nukleotidnega zaporedja, ki posreduje odpornost proti določenim antibiotikom. Antibiogram je torej metoda, s katero določamo občitljivost bakterij na antibiotike. In sicer testiranje opredeljujejo različni mednarodni in državni standardi. V Sloveniji povzemamo standarde CLSI ( Slinical and Laboratory Standards Institute ZDA). Ločimo disk-difuzijski antibiogram, dilucijski antibiogram in antibiogram na osnovi difuzijskega gradienta. Najpreporstejši je disk difuzijski antibiogram, kjer v čisto bakterijsko kulturo v petrijevki (konfluentna rast) vstavimo diske, prepojene z antibiotiki, ki nato difundirajo v okolico. Cona, v kateri zaradi difuzije antibiotika ni baketrijske rasti, se imenuje cona inhibicije. Seveda je pri tej metodi potrebno standarizirati določene parametre. Ti so:

• pH gojišča



• Sestava gojišča ( NaCl izboljša občutljivost za detekcijo odpornosti proti meticilinu pri S aureusu)



• Obstojnost zdravila na različnih temperaturah



• Velikost inokuluma



• Čas inkubacije



• Merabolna aktivnost mikroorganizma

Dilucijski antibiogram je kvantitativna metoda. Z dilucijskim antibiogramom določamo MIK (minimalna inhibitorna koncentracija, ki ustavi razmnoževanje bakterij) in MBK ( minimalna baktericidna koncentracija, najbižja koncetnracija antibiotika, ki vse bakterije uniči). Kako določimo MIK in MBK. MIK določimo tako, da si pripravimo razdredčnine rastočih koncentracij antibiotika v bujonih in nato v vse dodamo enako količino inokuluma ter nato zadevo inkubiramo. MIK je koncentracija antibiotika v prvi epruveti, kjer ni vidne rasti. MBK pa določimo tako, da iz vsake epruvete, kjer ni zrastla nobena kultura, zasejemo vzorec na gojišče. Tisto gojišče, kjer ne zraste nobena kultura, nam nakazuje na bujon z MBK.

Antibiogram na osnovi difuzijskega gradienta pa je metoda, ki temelji na traku, na katerem so impregnirane rastoče koncentracije antibiotikov Nato ga položimo na trdno gojišče in inkubiramo. Po inkubaciji pa preverimo, kje elipsa seka ta impregnirani trak in to je MIK.

Kužnine primarno sterilnih tekočin

V nadaljevanju nekaj medicinskih laboratorijskih smernic pri odvzemu določenih kužnin, ki jih je nato potrebno poslati na potrebne preiskave. Najprimernejša embalaža za odvzem kužnine je epruvetka - centrifugirka, sterilna posodica ali transportno gojišče, kadar transport traja več kakor dve uri. Do transporta lahko kužnino hranimo pri sobni temperaturi. V nadaljevanju tri najpogosteje pošiljane kužnine.

Najprej likvor. Kužnino odvzame zdravnik speciaist, in sicer 1-2 ml v centrifugirko.Če imamo na voljo več epruvetk, na preiskavo pošljemo tisto z najbolj motno vsebino. Kužnine ne dajemo v hladilnik, razen če želimo preiskave le na viruse. Zaradi urgentnosti poskrbimo za čim prejšnji transport v laboratorij. Naslednja pomembna kužnina je punktat. V laboratorij je seveda potrebno poslati čim večjo količino kužnine, da povečamo možnost osamitve povzročitelja.Kužnino odvzamemo s primerno iglo in jo nato hranimo v centrifugirko ali sterilno posodico, ki jo nato dobro zapremo. Lahko pa kužnino v laboratorij pošljemo kar v primerno zašćiteni brizgi. Seveda mora biti celoten postopek aseptičen. In na koncu še hemokultura. Po možnosti kri odvzamemo iz različnih perifernih žil, izogibamo se odvzemu krvi iz intravenskega ali intraarterijskega katetra. V vsako stekleničko vbrizgamo 5-10 ml krvi, stekleničke takoj prenesemo v termostat oziroma v aparat za hemokulture.