Epiduralni hematom

Spodnja slika prikazuje možganski CT skan 90-letnega moškega, ki mu je spodrsnilo na povoščenih tleh. Priče so poročale o izgubi zavesti, čemur je sledilo obdobje ponovnega okrevanja -lucidno obdobje. Pacient je na urgentno kliniko prispel nezavesten, CT skan je pokazal epiduralni hematom, torej krvavitev v znotrajslobanjski prostor.

Epiduralni hematom je krvavitev v prostor med lobanjsko kostjo in trdo možgansko ovojnico (dura mater), ki pokriva možgane. Prostor se namreč imenuje epiduralni prostor.Epiduralni hematom doživi 1% poškodovancev, ki jih sprejmejo v bolnišnico zaradi poškodb glave.Zanimivo je razmerje med spoloma, ki znaša 4:1 v "prid" moškim.Uspešnost zdravljenja epiduralnega hematoma je neposredno povezana z stopnjo zavesti poškodovanca pred operacijo. Smrtnost je namreč skoraj ničta pri zavestnem poškodovancu, 9% pri poškodovancu z moteno zavestjo in kar 20% pri poškodovancih, ki so že v fazi globoke kome. Spodnja slika shematično prikazuje pojav epiduralnega hematoma, kot že rečeno, med duro mater in lobanjsko kostjo.

Obstajata dve dogmi, ki razlagata vzrok pojava krvavitve v epiduralni prostor.Prva je ta, da bi naj zlom kosti v temporo-parietalnem predelu povročil poškodbo srednje meningealne arterije (a.meningea media,mandibularna veja a. maxillaris).Tako bi naj torej kri iz poškodovane žile razmaknila duro od lobanje. Druga možnost pa je, da se najprej dura mater odlušči od notranje tabule lobanjske kosti in šele nato sldi krvavitev v prostor, ki pri tem nastane. Klasični klinični potek pri pacientu, ki doživi EDH (epiduralni hematom) je naslednji; najprej gre za izgubo zavesti pri poškodovancu, ki ji sledi okrevanje (lucidni interval), nato pa zaradi povečanja krvnega strdka, ki vse bolj pritiska na možgane, pride do hitrega slabšanja nevrološke simptomatike: ožeje zavesti, hemipareza na nasprotni strani od poškodovane hemisfere, razširjena zenica na isti strani poškodbe. Neozdravljen hematom nato nadaljuje v decerebracijsko rigidnost,arterijsko hipertenzijo, srčne aritmije, motnje dihanja, in nazadnje apneo in smrt. Poslabšanje se ponavadi pojavi v nekaj urah, lahko pa traja dneve in zelo redko tudi tedne. Daljši interval je predvsem pri venski krvavitvi, medtem ko je priarterijski krvavitvi razvoj simpomatike precej hitrejši. Ostali močni znaki so glavobol, bruhanje in epileptični napadi.

Zdravljenje je v večini primerov kirurško, pri čemer kirurg odstrani strdek, da se zniža znotraj-lobanjski pritisk in odpravi učinek masne lezije. Potrebno je koagulirati krvaveče mehko tkivo, torej zaustaviti krvavitev, s čimer lahko telo zopet vzpostavi hemostazo. Na primer za ustavitev krvavitve iz srednje meningealne arterije uporabljajo vosek, ki ga položijo na mesto poškodbe arterije.V določenih primerih obstajajo tudi opcije za neoperativno zdravljenje,a so mnenja nevrokirurgov glede operativnega in neoperativnega zdravljenja lahko različna.