Z razvojem znanosti in tehnologije se je tudi zdravljenje zlomov usmerilo na "mikro" nivo,na področje celične in molekulare biologije.Tkivno inženirstvo je znanstvena veda o pridobivanju živega tkiva z namenom,da spremenimo, popravimo ali zamenjamo bolezensko spremenjeno tkivo.Novo tkivo nastane bodisi znotraj bodisi zunaj telesa.Kostno tkivo se celi s tvorbo kostnine.Po klasični histološki delitvi delimo celjenje zloma na primarno in sekundarno celjenje.Glavna razlika je v tem, da se pri sekundarnem celjenju na mestu zloma najprej pojavi hrustanec, ki ga nato po kalcinaciji nadomesti kostnina.Večina zlomov v naravi se celi po pricipu sekundarnega (enhondralnega) celjenja. Na začetku se na mestu zloma pojavi hematom oziroma nekakšen skupek krvi, ki je hkrati vir določenih signalnih molekul, ki v sprožijo verigo reakcij in v končni fazi pripeljejo do zaceljenja zloma.Te molekule so razni vnetni mediatorji (predvsem dva citokina, in sicer interlevkin 1 in interlevkin 6 ) in tkivni rastni faktorji ( predvsem trombocitni rastni faktor (PDGF) in tkivni rastni faktor beta (TGFB).Med številnimi rastnimi faktorji ima verjetno najpomembnejšo vlogo v celjenju kstnih zlomov kostni morfogenetični protein (bone morphogenetic protein-BMP), ki sicer spada skupino TGFB.In na tej stopnji nastopi gensko inženirstvo, saj namreč BMP nizkomolekularni protein že pridobivajo rekombinantno,torej z genetsko manipulacijo, ki vključuje vnos gena za ta protein v npr. neko bakterijo, ki ga vgradi v svoj plazmid in nato producira veliko količino produkta tega gena, torej molekule BMP. Seveda se tudi same bakterije delijo, kar pomeni v bistvu eksponentno rast koncentracije proteina.To je samo neznaten primer takšnega pristopa k celjenju zlomov, več o avtolognih kostnih presadkih pa kdaj drugič.
Ni komentarjev:
Objavite komentar