KoMetek 055

Prišli so
ledeno hladni dnevi
s topotom konjskih nog
s težavo so prišli skozi
vso toploto in duše
jaz pa še kar sanjam morje
in korake po robu horizonta.
Veter me reže.

Preteklost se v sedanjost preliva,

se v tok prihodnosti izliva,

načrtuje,gradi,ruši, ponavlja,

nove meje, cilje postavlja.
Prinaša vso težo neba v naročje
nove poti postavlja
odnaša kupe besed
zarisuje križišča in na ovinke postavlja
smerokaze
levo desno
in naprej.

Si izgubljen, se najdeš,

se v svetu več ne znajdeš.

Je srečanje, je slovo,

vse, kot je prej bilo.

Polnočni poetizem :)!