četrtek, 30. april 2009

Logarska dolina




Nekaj fotk iz vikend izleta do Logarske doline.Pokrajinske fotke so zaradislabega vremena vse neuspele, sicer pa mi je tako ali tako bolj všeč makro fotografiranje :)

petek, 24. april 2009

Preblisk je najboljša odločitev

K sodelovanju nas povabi ekipa raziskovalcev, ki raziskuje, vsaj tako nam pojasnijo, procese pomnjenja v možganih. Pod to pretvezo nas razdelijo v dve skupini. Posameznikom v prvi skupini naloži nalogo, da memorizirajo in v drug del objekta prenesejo sedemmestno število. Posameznikom v drugi skupini pa dodelijo identično nalogo,le da jim prizanesejo s številom števk, torej si morajo čim uspešneje zapomniti dvomestno število.Med hojo nas preseneti sodelavec pri eksperimentu pod pretvezo in nam ponudi na izbiro solato in bogato založeno čokoladno torto.Izkaže se, da se posamezniki v prvi skupini v veliki večini odločijo za torto, medtem ko se posamezniki v drugi raje opredelijo za solato.Kaj pogojuje sistem odločanja?Pa še en eksperiment. Ekonomist in avtor knjige Predictably irrational: The hidden forces that shape our decisions Ariely je izpeljal tale eksperiment. Ljudem je poslal naročilnice na neko revijo. V prvi obliki so se lahko ljudje odločali med tremi ponudbami; najcenejša izbira je bilo naročilo časopisa v elektronski obliki, nekoliko dražja naročilo na tiskano izdajo in še tretja možnost, naročilo tiskane izdaje in elektronske izdaje po isti ceni, kakor je znašala samo tiskana izdaja. Ljudje so se večinoma odločali za kombinacijo tiskane in elektronske izdaje. V drugi obliki poskusa pa je ljudem ponujal samo cenejšo elektronsko in dražjo kombinirano naročnino.Tokrat pa so se večinoma odločali za cenejšo obliko. Torej, ko so bile na izbiro tri možnosti, so bili možgani pravzaprav zavedeni, saj je seveda "racionalno", da izbereš možnost, ki ti za isto ceno ponuja več.
Tako lahko danes časopisne hiše zavajajo potencialne naročnike časopisov.
Znanstveniki ugotavljajo, da imamo ljudje v glavi dva ločena sistema za odločanje - razumski in čustveni. Prav tako pa velja, da lahko v procesu odločanja možgani obdelujejo le določeno količino podatkov, tam nekje do osem.Po številnih izvirnih eksperimetnih se je izkazalo, da se npr ob kakšnih velikih obločitvah, kot je npr. nakup avtomobila, slabše odločimo, če dolgo premišljujemo in tuhtamo, ampak je bolje zaupati svojim občutkom. To je seveda v nasprotju z družbeno ukoreninjeno tradicijo, ampak naš sistem odločanja se tega očitno ne drži.
Pa še pojasnilo, zakaj smo v prvem eksperimentu izbrali tortico; ko smo v glavi "nosili" sedemestno število, je bil naš "racionalni procesor" pač preveč zaseden, da bi se lahko obremenjeval še s to odločitvijo (tortica ali solata?) in je intuitivno, torej po občutku, izbral tortico, ki sicer ni racionalno najboljša izbira (kalorije, enostavni sladkorji, itd itd. =) ), je pa okusnejša. Čeprav, ko takole razmišljam o tej tortici, mogoče smo pa tortico izbrali, ker je sedemestno število preveč obremenilo naše možgane in so se potrebe po glukozi zvišale, ker le ta je namreč glavno gorivo za možgane. ? Bi se splačalo ponoviti poskus... pa uvesti kakšne druge spremenljivke - ne tortice =).

četrtek, 23. april 2009

:Pictures




KoMetek 036

So ljudje.
So ljudje, prodajalci časopisov,
peki v pekarni, kjer kupiš rogljič,
zamorjene tajnice v pisarni, kjer se
ne dela nič.
So ljudje.
So brezdomci na cesti,
ukljonjeni v krivo držo,
srd nad svetom izražajoč z mržnjo.
So sprehajalci v mestnem parku,
rekreativci na tekaški stezi,
z mp3-jem v ušesu,
da se ni treba posvečati notranjemu razstresu.
So,so ljudje, bežni, nepoznani,
na ulici, s pogledom v tla vkovani
ali pa zasanjani v nebo,
bolje tako.
In so Ljudje, zanci, ki bi jih želel še kdaj videti, kar tako...
So prijatelji, ki bi jim želel reči oprosti, kar je bilo je bilo...
So!A ni besed, ni časa, ni poguma...

petek, 17. april 2009

Izvor moderne epidemije

...ali od kod izvira virus HIV?Trenutno sta splošno priznani dve teoriji, ki razlagata prehod tega retrovirusa, torej virusa z encimom reverzno transkriptazo, ki mu omgoča, da svoj dedni material v obliki RNK molekule pretvori oziroma prepiše v DNK molekulo, kar pa v nadaljnjih fazah omogoča da to DNK vgradi v človeški genom in sproži pogubno mutacijo limfocitov T, torej stebrov naše imunosti.To pa je pravzaprav bolezensko stanje, ki nam je vsem znano pod kratico AIDS - sindrom pridobljene imunske pomankljivosti.
Po prvi teoriji, ki je tudi vsesplošno najbolj sprejeta, naj bi pred približno sto leti prišlo do prenosa virusa SIV iz šimpanza na človeka, ta virus pa je nato v človeku mutiral v HIV obliko.Postopek prenosa bi bil lahko npr. takšen: Lovec je skušal uloviti karkoli užitnega in očitno je imel tisti dan srečo, saj je ujel šimpanza.Ujeto žival je naložil na ramena in se bosonog, oblečen le v kratke hlače odpravil domov. Med hojo je kri šimpanza kapljala na njegova ramena in se mešala s potom, zašla pa je tudi v nedolžno ranico nekje na telesu in tako prišla v stik s človeško krvjo. Ta lovec je tako postal prvi nosilec virusa HIV.Druga teorija pa je pravzaprav v osnovi precej podobna, saj so kot izvor virusa postavljene ledvice šimpanzov, na katerih so v laboratorijih izvajali v razvoj določenih zdravil usmerjene eksperimente.
Ameriški imunolog Wolfe si je pdo vplivom dejstva, da ljudstva v Afriki marsikje še vedno ubijajo in se hranijo s mesom tropskih živali, zadal nalogo vzpostaviti globalni imunski sistem človeštva. Kajti očitno je, da se lahko kadarkoli pojavijo nove oblike virusov, ki jih je najlažje "stakniti" preko primatov, naših sorodnikov. Prav tako ne bomo nikoli ustavili širjenje HIV-a če ne začnemo pri tej majhni populaciji ljudi nekje v Afriki in preprečimo nadaljnje kontaminacije človeške krvi. Njegova organizacija, imenovana Global Viral Forecasting Initiative skuša torej že v osnovi zaustaviti prehod virusov iz živali na človeka in seveda tudi obratno, saj se je nenazadnje ravno rumena mrzlica iz ljudi prenesla iz Afrike v Južno Ameriko, kjer so se okužile tamkajšnje avtohtone opice. Skratka, z namenom zajeziti prehajanje virusov se je Wolf podal v Kamerun in tamkajšnje lovce navadil na nekatere ukrepe kot npr. da vedno po uboju živali prenesejo nekaj njene krvi na papir v namen nadaljnje analize v laboratoriju. Prav tako izvajajp redne preglede krvi ljudi na tem območju. Seveda jih je bilo težko prepričati v kaj takega, ker so bili spočetka precej nezaupljivi, a s pomočjo lokalnega radijskega voditelja, ki je govoril v prid teh raziskav in so mu ljudje očitno zaupali, jim je nekako le uspelo.
Tako so pravzaprav z osredotočanjem na majhno populacijo ljudi dosegli, da lahko morebitne nove epidemije zatrejo že v samem začetku!

četrtek, 16. april 2009

KoMetek 035

The whole problem can be stated quite simply by asking: " Is there a meaning to music? " My answer would be "Yes" And "Can you state in so many words what the meaning is? My answer to that would be "No".

nedelja, 12. april 2009