Logarska dolina

Nekaj fotk iz vikend izleta do Logarske doline.Pokrajinske fotke so zaradislabega vremena vse neuspele, sicer pa mi je tako ali tako bolj všeč makro fotografiranje :)

Preblisk je najboljša odločitev

K sodelovanju nas povabi ekipa raziskovalcev, ki raziskuje, vsaj tako nam pojasnijo, procese pomnjenja v možganih. Pod to pretvezo nas razdelijo v dve skupini. Posameznikom v prvi skupini naloži nalogo, da memorizirajo in v drug del objekta prenesejo sedemmestno število. Posameznikom v drugi skupini pa dodelijo identično nalogo,le da jim prizanesejo s številom števk, torej si morajo čim uspešneje zapomniti dvomestno število.Med hojo nas preseneti sodelavec pri eksperimentu pod pretvezo in nam ponudi na izbiro solato in bogato založeno čokoladno torto.Izkaže se, da se posamezniki v prvi skupini v veliki večini odločijo za torto, medtem ko se posamezniki v drugi raje opredelijo za solato.Kaj pogojuje sistem odločanja?Pa še en eksperiment. Ekonomist in avtor knjige Predictably irrational: The hidden forces that shape our decisions Ariely je izpeljal tale eksperiment. Ljudem je poslal naročilnice na neko revijo. V prvi obliki so se lahko ljudje odločali med tremi ponudbami; najcenejša izbira je bilo naročilo časopisa v elektronski obliki, nekoliko dražja naročilo na tiskano izdajo in še tretja možnost, naročilo tiskane izdaje in elektronske izdaje po isti ceni, kakor je znašala samo tiskana izdaja. Ljudje so se večinoma odločali za kombinacijo tiskane in elektronske izdaje. V drugi obliki poskusa pa je ljudem ponujal samo cenejšo elektronsko in dražjo kombinirano naročnino.Tokrat pa so se večinoma odločali za cenejšo obliko. Torej, ko so bile na izbiro tri možnosti, so bili možgani pravzaprav zavedeni, saj je seveda "racionalno", da izbereš možnost, ki ti za isto ceno ponuja več.

Tako lahko danes časopisne hiše zavajajo potencialne naročnike časopisov.

Znanstveniki ugotavljajo, da imamo ljudje v glavi dva ločena sistema za odločanje - razumski in čustveni. Prav tako pa velja, da lahko v procesu odločanja možgani obdelujejo le določeno količino podatkov, tam nekje do osem.Po številnih izvirnih eksperimetnih se je izkazalo, da se npr ob kakšnih velikih obločitvah, kot je npr. nakup avtomobila, slabše odločimo, če dolgo premišljujemo in tuhtamo, ampak je bolje zaupati svojim občutkom. To je seveda v nasprotju z družbeno ukoreninjeno tradicijo, ampak naš sistem odločanja se tega očitno ne drži.

Pa še pojasnilo, zakaj smo v prvem eksperimentu izbrali tortico; ko smo v glavi "nosili" sedemestno število, je bil naš "racionalni procesor" pač preveč zaseden, da bi se lahko obremenjeval še s to odločitvijo (tortica ali solata?) in je intuitivno, torej po občutku, izbral tortico, ki sicer ni racionalno najboljša izbira (kalorije, enostavni sladkorji, itd itd. =) ), je pa okusnejša. Čeprav, ko takole razmišljam o tej tortici, mogoče smo pa tortico izbrali, ker je sedemestno število preveč obremenilo naše možgane in so se potrebe po glukozi zvišale, ker le ta je namreč glavno gorivo za možgane. ? Bi se splačalo ponoviti poskus... pa uvesti kakšne druge spremenljivke - ne tortice =).

:Pictures

KoMetek 036

So ljudje.

So ljudje, prodajalci časopisov,

peki v pekarni, kjer kupiš rogljič,

zamorjene tajnice v pisarni, kjer se

ne dela nič.

So ljudje.

So brezdomci na cesti,

ukljonjeni v krivo držo,

srd nad svetom izražajoč z mržnjo.

So sprehajalci v mestnem parku,

rekreativci na tekaški stezi,

z mp3-jem v ušesu,

da se ni treba posvečati notranjemu razstresu.

So,so ljudje, bežni, nepoznani,

na ulici, s pogledom v tla vkovani

ali pa zasanjani v nebo,

bolje tako.

In so Ljudje, zanci, ki bi jih želel še kdaj videti, kar tako...

So prijatelji, ki bi jim želel reči oprosti, kar je bilo je bilo...

So!A ni besed, ni časa, ni poguma...

Izvor moderne epidemije

...ali od kod izvira virus HIV?Trenutno sta splošno priznani dve teoriji, ki razlagata prehod tega retrovirusa, torej virusa z encimom reverzno transkriptazo, ki mu omgoča, da svoj dedni material v obliki RNK molekule pretvori oziroma prepiše v DNK molekulo, kar pa v nadaljnjih fazah omogoča da to DNK vgradi v človeški genom in sproži pogubno mutacijo limfocitov T, torej stebrov naše imunosti.To pa je pravzaprav bolezensko stanje, ki nam je vsem znano pod kratico AIDS - sindrom pridobljene imunske pomankljivosti.

Po prvi teoriji, ki je tudi vsesplošno najbolj sprejeta, naj bi pred približno sto leti prišlo do prenosa virusa SIV iz šimpanza na človeka, ta virus pa je nato v človeku mutiral v HIV obliko.Postopek prenosa bi bil lahko npr. takšen: Lovec je skušal uloviti karkoli užitnega in očitno je imel tisti dan srečo, saj je ujel šimpanza.Ujeto žival je naložil na ramena in se bosonog, oblečen le v kratke hlače odpravil domov. Med hojo je kri šimpanza kapljala na njegova ramena in se mešala s potom, zašla pa je tudi v nedolžno ranico nekje na telesu in tako prišla v stik s človeško krvjo. Ta lovec je tako postal prvi nosilec virusa HIV.Druga teorija pa je pravzaprav v osnovi precej podobna, saj so kot izvor virusa postavljene ledvice šimpanzov, na katerih so v laboratorijih izvajali v razvoj določenih zdravil usmerjene eksperimente.

Ameriški imunolog Wolfe si je pdo vplivom dejstva, da ljudstva v Afriki marsikje še vedno ubijajo in se hranijo s mesom tropskih živali, zadal nalogo vzpostaviti globalni imunski sistem človeštva. Kajti očitno je, da se lahko kadarkoli pojavijo nove oblike virusov, ki jih je najlažje "stakniti" preko primatov, naših sorodnikov. Prav tako ne bomo nikoli ustavili širjenje HIV-a če ne začnemo pri tej majhni populaciji ljudi nekje v Afriki in preprečimo nadaljnje kontaminacije človeške krvi. Njegova organizacija, imenovana Global Viral Forecasting Initiative skuša torej že v osnovi zaustaviti prehod virusov iz živali na človeka in seveda tudi obratno, saj se je nenazadnje ravno rumena mrzlica iz ljudi prenesla iz Afrike v Južno Ameriko, kjer so se okužile tamkajšnje avtohtone opice. Skratka, z namenom zajeziti prehajanje virusov se je Wolf podal v Kamerun in tamkajšnje lovce navadil na nekatere ukrepe kot npr. da vedno po uboju živali prenesejo nekaj njene krvi na papir v namen nadaljnje analize v laboratoriju. Prav tako izvajajp redne preglede krvi ljudi na tem območju. Seveda jih je bilo težko prepričati v kaj takega, ker so bili spočetka precej nezaupljivi, a s pomočjo lokalnega radijskega voditelja, ki je govoril v prid teh raziskav in so mu ljudje očitno zaupali, jim je nekako le uspelo.

Tako so pravzaprav z osredotočanjem na majhno populacijo ljudi dosegli, da lahko morebitne nove epidemije zatrejo že v samem začetku!

KoMetek 035

The whole problem can be stated quite simply by asking: " Is there a meaning to music? " My answer would be "Yes" And "Can you state in so many words what the meaning is? My answer to that would be "No".

Prave barve!

..." čuj, en sam objektiv te je "...

By: me :)

En "vlki" Lp.

Korelacije med holesterolom in pojavom ateroskleroze

Holesterol sestoji iz steroidnega sistema obročev, na katerega je dodana hidroksilna skupina, dve metilni skupini in ogljikovodikova veriga. Pomembna osnova za transport holesterola po krvi so lipoproteini. Osnovno strukturo lipoproteinov lahko predvidimo, če upoštevamo, da se hidrofobni lipidi, torej holesterol, trigliceridi in holesterolni estri, vedno izogibajo kontaktu z vodo in torej tvoeijo jedro lipoproteinov. Lipidi z amfipatičnim značajem, kot na primer fosfolipidi, pa se skupaj z proteini razporedijo na površini in tvorijo ovoj lipoproteina. Proteini, ki sodelujejo v nastanku »skorje« lipoproteina, nosijo ime apolipoproteini in so prav tako amfipatičnega značaja. Ločimo različne tipe lipoproteinov.Prvi tip so hilomikroni, ki prenašajo s prehrano zaužite lipide iz črevesja v druga tkiva. V jetrih vstopijo v Dissejev prostor in nato z endocitozo vstopajo v hepatocite, kjer razpadejo na svoje proteinske in lipidne osnovne dele. Naslednji tip lipoproteinov je so t.i. VLDL (very low density lipoproteins) lipoproteini, ki imajo zelo nizko razmerje med proteini in lipidi v svoji sestavi. Sintetizirajo se v jetrih in predstavljajo prvi del transportne verige holesterola. Iz jetrnih celic se po sintezi v endoplazemskem retikulumu in Golgijevem aparatu sprostijo z eksocitozo. Dissejev prostor zapuščajo skozi fenestriran endotelij, kar je torej precej lažje kot v prebavilih, kjer morajo lipoproteini v obtok vstopiti skozi sklenjen endotelij žil. VLDL se nato pretvorijo v drug tip lipoprtoeinov, v t.i. LDL lipoproteine ( low densitiy lipoproteins). Na tej točki pa je močno opazen vpliv povečane telesne teže, saj debelost povzroča višji delež LDL holesterola v krvi. Povišan delež LDL holesterola v krvi pa močno povečuje tveganje za razvoj arteroskleroze. LDL po krvi cirkulira približno tri dni, nato pa je odstranjen s pomočjo receptorsko nadzorovano endocitozo. Približno de tretjini ga odstranijo jetra, preostalo tretjino pa ekstrahepatična tkiva, za katere je ravno LDL glavni vir holesterola.Receptorje za privzem LDL holesterola pa imajo tudi makrofagi in nekatere endotelijske celice ( ateroskleroza), a imajo za razliko od ostalih receprotjev za privzem LDL-a precej manjšo afiniteto. TI receptorji zanimivo poleg LDL-a vežejo tudi nekatere druge člene z negativnim površinskim nabojem,kot so na primer bakterije. HDL lipoproteini pa nato transportirajo holesterol nazaj iz ekstrahepatičnih tkiv v jetra. HDL lipoproteini torej »napadajo« prost, nezaestren holesterol v celicah in drugih lipoproteinih. Zato je t.i. HDL holesterol znan tudi pod imenom dobri holesterol. Nato je v jetrih HDL v Dissejevem prostoru izpostavljen encimu jetrna lipaza.Ateroskleroza je niz patoloških sprememb v tuniki intimi velikih arterij, ki se rezultirajo v resnih in pogosto letalnih komplikacijah. Ateroskleroza na primer povzroča koronarno srčno bolezen, akutni miokardni infarkt, gangrene, cerebrovaskularne zaplete in nekatere primere senilne demence. Jedro čepkov, ki se pojavi v steni arterij je iz holesterola v zaestreni obliki, skorjo čepka pa tvori fibrozni ovoj. Čep seveda ovira tok krvi z ožanjem svetline žile, kar vodi v okvaro žilne stene. Večina holesterola v teh formacijah seveda izvira iz LDL-a, ki vstopi v tuniko intimo žil s transcitozo skozi endotelij. Pri pojavu arterioskleroze seveda privzem LDL holesterola ni uravnovešen z transportom odvečnega holesterola nazajv jetra preko HDL-a. Zanimivo je za predmenopavzne ženske značilno, da imajo približno 20% višje vrednosti HDL-a v primerjavi z moškimi enake starosti in to pojasnjuje manjšo incidenco koronarne srčne bolezni pri ženskah in njihovo daljšo pričakovano življenjsko dobo.

Ni "brezzveze" paziti na ustrezen delež nasičenih maščobnih kislin v prehrani, saj se te metabolno zelo lahko preoblikujejo v holesterol. V praksi to pomeni, čim več nadomeščanja živalskih maščob z rastlinskimi.Uživanje nasičenih maščobnih kislin namreč precej bolj vpliva na povišanje holesterola v krvi kakor pa uživanje samega holesterola. Telo namreč prevelik delež holesterola v zaužiti hrani lahko izniči z zmanjšanjem proizvodnje holesterola v telesu samem, na pretvorbo nasičenih maščobnih kislin v holesterol pa ne more tako učinkovito vplivati.

...SpRiNgY...

Nekaj mojih slikic, lepo zloženih in urejenih v kolaž. =)

True colours

You with the sad eyes
Don`t be discouraged
I realize it`s hard to take
courage in a world full of people
You can lose sight of it all
and the darkness inside you

can make you fell so small...

But I see your true colours

Shining Through

I see your true colours

and that is why I love you

So don`t be afraid to let them show

Your true colours.

True colours are beautiful...

P. Collins ;)

Slikce III

Nekaj ne čisto svežih slikic... zvončki verjetno ne rastejo več =). Lp