sreda, 30. september 2009

KoMetek 049

I was once a skeptic but was converted by the two missionaries on either side of my nose.

"Autumn Photography"



Že dva dneva nabiram kostanj, vse vreče so ga že polne, danes pa sem s sabo raje vzela fotoaparat,precej bolj praktična zadeva :).In tako je nastalo nekaj jesenskih "fotk",nič posebnega,da malo obarvam blog pred začetkom študijskega leta,ko bo zopet več medicine.Bilo je res enkratno poletje, polno novih in nepozabnih doživetij... pa že delamo načrte za naslednjega.Zdaj pa je čas za kostanj,vino in nato počasi že sanke :).
Fotografija, o kateri sem pred kratkim pisala, pa se je na omenjenem natečaju med približno 580-imi "fotkami" uvrstila med 40 finalistov in je sedaj na uradni spletni strani Feel Slovenia dostopna kot razglednica ;).

Lp

torek, 29. september 2009

Dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja ali Tvojih pet minut ;)

Ob tem naslovu verjetno večina zamahne z roko, češ, o tem pa že vrabci čivkajo, nato pa fatalistično pristavijo,da nimajo časa za te zadeve. Ko pa enkrat nastopijo problemi, pa je časa presenetljivo dovolj, fokus preusmerijo iz delovnih obveznosti na stvari, ki so jih v življenju pred tem zanemarjali..torej tudi nase.Dejstvo je,da so tovrstne bolezni glavni vzrok obolevnosti in umrljivosti v razvitem svetu.V nadaljevanju so našteti najpomembnejši dejavniki tveganja in nekatere preventivne metode. Pet minut za branje, nekaj volje in pol ure dnevno samo zase in, kdo ve, leta kvalitetnega življenja več.Resda zveni optimstično, ampak kdo pravi, da bi morale biti vse življenjske resnice pesimistične,česar smo tako zelo vajeni. To je dejstvo.
Več kot priporočljiva je redna kontrola krvnega tlaka, ki nikakor ne sme preseči 140/90 mmHg, večina ljudi pa prepozno odkrije hipertenzijo (tj. povišan krvni tlak). Prva številka v zapisu pomeni višji ali sistolični tlak, to je tlak v arterijah med srčnim utripom, ko se srce stisne in izstisne kri, druga vrednost pa označuje nižjo vrednost ali diastolični tlak, ko srce miruje, torej v fazi med dvema utripoma.Hipertenzija je nea bolezen, kljub temu pa jo je potrebno zdraviti,saj v tem stanju obstaja večje tveganje možganske kapi,srčnomišičnega infarkta,odpovedi ledvic in drugih zapletov.Naslednji problem je holesterol, ki v pogovorih med laiki nosi skrajno negativen prizvok, marsikdo se ne zaveda, da je ta voskasta, mašćobi podobna snov, v vsaki telesni celici nujno potrebna.Težave nastanejo,kadar je holesterola preveč,nad 5 mmol/l, kar imenujemo hiperholesterolemija, in se začne kopičiti v žilni steni in zmanjša njeno svetlino, kar imenujemo ateroskleroza.Oboje, torej kontrolo holesterola in vrednost krvnega tlaka je mogoče izvesti v vsaki zdravstveni ambulanti, vsaj enkrat letno!Kajenje je naslednji dejavnik, saj nikotin in druge substance (poleg vseh drugih efektov) vplivajo na hitrejše nalaganje holesterola v žilno steno in pojav ateroskleroze.Da ne govorimo o telesni teži... v splošnem je ogroženost pred boleznimi srca in ožilja močno povečana, kadar je obseg pasu pri moških nad 102 cm in pri ženskah nad 88 cm ter kadar je razmerje (količnik) med obsegom pasu in bokov pri ženskah nad 0,8 in pri moških nad 1,0.
Kdor obvladuje zgoraj naštete 4 dejavnike, je na izvrstni poti.Pa gremo po vrsti. Krvi tlak... kot že rečeno, je priporočljiva redna kontrola le tega. Kako preprečiti, da bi vrednosti ušle iz normalnih okvirov pa je vprašanje življenjskega sloga, no v določenih primerih ima močan vpliv tudi genetska predispozicija.Telesna dejavnost...marsikdo se ob tej besedni zvezi našopiri,češ,kako, kje in "za vraga" kdaj.Vse se da,če se hoče... pol urni sprehod ne bi smel biti problem, še bolje lahki jogging oziroma tek.Mogoče ne vsaki dan, ampak hoja pa vsaj trikrat tedensko.Marsikdo reče,da na svojem delovnem mestu napravi dosti kilometrine,ampak obstaja enormna in tudi dokazana razlika med tovrstnim gibanjem in lahkim sprehodom v naravi, na vasi ali mestnem obrobju.Gibanje v službi je namreč stresno, podkrepljeno s poraslimi dozami stresnega hormona adrenalina.Prehrana naj ne bi vsebovala pretirane količine soli, naj bo zmerna in uravnotežena, kar preprosto pomeni, da bi z enim samim pogledom na krožnik kosila morali zaznati vsaj štiri barvne odtenke.Holesterol je mogoče preventivno kontrolirati s pravilno prehrano, na mesto rdečega mesa si raje privoščite pusto belo meso, za peko ne uporabljajte živalske masti, temveč rastlinska olja, na solato prilijte nekaj olivnega olja,ne pretiravajte z jajčnim rumenjakom,v prehrano vključite več sadja in zelenjave,enkrat tedensko jejte ribje jedi ali pa vsaj tuno iz konzerve (kupujte tuno v lastnem soku,ker olja uničijo omega 3 maščobne kisline) oziroma tunino pašteto (prava specialiteta s kruhom in kumaricami za zajtrk :)... in ostanite telesno dejavni.Opustitev kajenja, naslednjega dejavnika, zahteva precej volje posameznika in motivacije iz okolja.Obstaja dosti in nešteto metod in oblik pomoči,ključen pa je mentalni "klik" v kadilčevi zavesti (navajam zgolj primer),da vendarle ti prazni oblaki dima in "užitek", ki ga le ti nudijo, pač ne odtehtajo, kaj pa vem, veselja ob pogledu na vnuke,ki ga s škatlo cigaret na dan morda nikoli ne boš doživel.In še telesna teža, če se po zgoraj navedenih preventivnih ukrepih trudimo za normalen tlak in normalne vrednosti holesterola v krvi,tudi teža ne bi smela biti problem.Dosti volje je potrebne, pa nekaj spremembe prehrambenih režimov.Danes je npr. dostopnih že dosti prehranskih izdelkov, ki imajo izredno nizko kalorično vrednost in nizek glikemični indeks,pa nas kljub temu nahranijo, saj lahko pojemo razmeroma velike količine le teh in tako nas predvsem psihično nasitijo,saj vemo, da ima človek večkrat le "lačne" oči. Primer (in ne reklama :)... http://www.mlekarna-krepko.si/jem-torej-hujsam...

Toliko :).

sobota, 19. september 2009

KoMetek 048

Ko greste mimo polja, na katerem ste pokopali svoje prednike, ga dobro poglejte in videli boste svoje otroke in vas same, kako z roko v roki rajate v krogu. Zares, pogosto se veselite, ne da bi za to vedeli.Zakaj bi moral človek vedno vse razumeti..
N.A.

petek, 18. september 2009

Tkivno "inženirstvo" pri celjenju zlomov

Z razvojem znanosti in tehnologije se je tudi zdravljenje zlomov usmerilo na "mikro" nivo,na področje celične in molekulare biologije.Tkivno inženirstvo je znanstvena veda o pridobivanju živega tkiva z namenom,da spremenimo, popravimo ali zamenjamo bolezensko spremenjeno tkivo.Novo tkivo nastane bodisi znotraj bodisi zunaj telesa.Kostno tkivo se celi s tvorbo kostnine.Po klasični histološki delitvi delimo celjenje zloma na primarno in sekundarno celjenje.Glavna razlika je v tem, da se pri sekundarnem celjenju na mestu zloma najprej pojavi hrustanec, ki ga nato po kalcinaciji nadomesti kostnina.Večina zlomov v naravi se celi po pricipu sekundarnega (enhondralnega) celjenja. Na začetku se na mestu zloma pojavi hematom oziroma nekakšen skupek krvi, ki je hkrati vir določenih signalnih molekul, ki v sprožijo verigo reakcij in v končni fazi pripeljejo do zaceljenja zloma.Te molekule so razni vnetni mediatorji (predvsem dva citokina, in sicer interlevkin 1 in interlevkin 6 ) in tkivni rastni faktorji ( predvsem trombocitni rastni faktor (PDGF) in tkivni rastni faktor beta (TGFB).Med številnimi rastnimi faktorji ima verjetno najpomembnejšo vlogo v celjenju kstnih zlomov kostni morfogenetični protein (bone morphogenetic protein-BMP), ki sicer spada skupino TGFB.In na tej stopnji nastopi gensko inženirstvo, saj namreč BMP nizkomolekularni protein že pridobivajo rekombinantno,torej z genetsko manipulacijo, ki vključuje vnos gena za ta protein v npr. neko bakterijo, ki ga vgradi v svoj plazmid in nato producira veliko količino produkta tega gena, torej molekule BMP. Seveda se tudi same bakterije delijo, kar pomeni v bistvu eksponentno rast koncentracije proteina.To je samo neznaten primer takšnega pristopa k celjenju zlomov, več o avtolognih kostnih presadkih pa kdaj drugič.

ponedeljek, 14. september 2009

KoMetek 047

No matter if the beginning is small.

četrtek, 10. september 2009

Do vrha pa kdaj drugič...







V četrtek,3. septembra, se je približno devetdeset deklet in žena zbralo na avtobusni in železniški postaji v Lescah,od koder nas je Rozman Bus odpeljal proti vojaški kasarni na Pokljuki.Po začtnem tovorjenju opreme v sobe z vojaško neudobnimi posteljami je sledila vojaško bogata večerja :). Malo seznanjanja z vodniki, spoznavanja med seboj, dosti smeha in šal na račun policistov in blondink... pa je bila ura 23. , ko je bilo "zapovedano" spanje.Nekatere sobe so "žurale" še dolgo v noč :), velika večina pa se nas je raje naspala za jutranji podvig.Zjutraj zgodnje vstajanje in bogat zajtrk, adrenalin se je počasi kopičil vse do odhoda in prvih klancev, ko nemo poslušaš svoj utrip in premišljuješ, če bo kondicija rekreativnih tekaških treningov zadostovala za vzpon na najvišjo slovensko goro. Ob pomoči Red Bulla nekje na pol poti je bilo le te preč zadosti :). No, po prvih klancih je gozd postajal vse temnejši, deloma zaradi iglavcev in deloma zaradi temnih oblakov, iz katerih je kmalu začelo močno deževati, da so ženske hitele nadevati si balerine, medtem ko smo nekateri stavili na "waterproof" opremo... no konec koncev se je izkazalo, da se v takem nalivu nihče ni imel suhe kože.Nad planino Konjiščice smo prišli do Jezerc, kjer smo imele krajši postanek, nato pa se je začela prava planinska tura preko vetrovnega Studorskega prevala in okoli Tošča do Vodnikovega doma nad Velim poljem na 1817 m nadmorske višine. In nato do Planike pod Triglavom. Ko zagledaš pot, ki te bi naj do tja pripeljala, se resno zamisliš, nato pa korak za korakom premaguješ strmo višinsko razliko in po dveh urah hoje od Vodnikovega doma si presrečen, da lahko odvržeš premočena oblačila, kajti vso pot do pod Triglavom je deževalo, lilo kot iz škafa, pod nogami so nastajali hudourniki, vidljivost je bila ničta, temperature pa vedno nižje. Sledilo je toplo popoldne v Planiki, pravzaprav je bilo toplo samo v spodnji etaži s kuhinjo, nadstropja pa so bila brez gretja, nekje je tudi puščala streha, veter pa je majal vse temelje , skupaj z vsemi pogradi, polnimi vlage. Po svoje zanimiva izkušnja. In pa seveda večer... poštarja sta za mizo sprejemala kartice in imela polne roke dela z žigosanjem s posebnimi, posebej za to priložnost pripravljenimi žigi. Poznejša kot je bila ura, vedno manj žensk se je zadrževalo v spodnjih etažah, nekaj mlajših pa se nas je opogumilo in poštarje ter policista pozvalo na kartanje... pet krogov, nato pa spanje, ker nihče ni več vedel, kako se pravzaprav Enka igra... Gorenjci imajo svoja čudna pravila, Štajerci pa si nič "ne damo do glave", Korošci in Primorci pa seveda sploh niso imeli besede. :) Spanje je bil svojevrsten izziv, zase lahko rečem, da mi je uspelo zaspati za dobri dve uri, preostali čas pa sem spremljala snežno nevihto in majajočo streho :). Zjutraj so nas zbudili okoli pol osme, žal je bil vzpon na Triglav odpovedan, zunaj pa deset centimetrov snega in dokaj nizke temperature. Od suhih oblačil sta mi ostali le dve kratki majici, anorak pa se je k sreči posušil preko noči... skratka, pohiteli smo proti dolini, da si zagrejemo okončine, čeprav je bila pot spolzka, klini zaledeneli, oporna žica pa prav tako ledeno mrzla. K sreči je šlo vse po načrtih, vmes pa smo naletele na godbo v polni opremljenosti in seveda bi bilo krivično nadaljevati pot brez Golice. Na Jezercih je bilo prijetno toplo, kapo sem pospravila nazaj med zimsko opremo, kratki rokavi pa so zdaj prišli mnogo bolj prav kakor tisoč metrov višje. In tako smo se po dobrih šestih urah hoje iz Planike vrnile do Rudnega polja, kjer je sledilo kosilo in podelitev diplom. Nato pa pot domov, v domačo kopalnico, kjer je voda na dosegu roke in kjer, da prideš do sanitarij, ni potrebno teči iz hiše v pomankljivo oblečeni opravi in vodenih čevljih :). Skratka, bilo je res fenomenalno!

sreda, 2. september 2009

KoMetek 046

Dve poti sta do vrha hrasta; splezati na drevo ali sesti na želod.