KoMetek 054

"My future starts when I wake up every morning... Every day I find something creative to do with my life."

Miles Davis

Spolna diferenciacija

Spolni greben se razvije v petem tednu razvoja, v šetem tednu je že popolnoma naseljen s praspolnimi celicami, ki tja prispejo iz rumenjakovega mehurčka, v sedmem tednu pa so že opazne razlike med spoloma. Spolna grebena sta pri obeh spolih sestavljena iz medularne in kortikalne regije, a ju, kot že rečeno, po šestem tednu razvoja čaka različna usoda pri ženskah in moških. Ostanimo še v indeferentni fazi.V tem času sta prisotna dva spolna voda, in sicer mezonefrosni in parazmezonefrosni vod.Paramezonefrosni vod se razvije z uvihavanjem epitelija lateralno od mezonefrosnega voda. In še izgled zunanjih spolovil v indeferentni fazi. Po koncu sedmega tedna pride do ločitve analne in urogenitalne membrane, torej se tvorita anus in urogenitalna odprtina. Nato pa se v sedmem tednu, kot že račeno, prične začetek spolne siferenciacije. Pa začnimo z moškim osebkom. Na prvem mestu velja omeniti SF1 transkripcijski faktor ,ki je pomemben pri izražanju genov, vpletenih v razvoj moškega osebka.Izraža se namreč v nadledvični žlezi, spolnih grebenih, Leydigovih in Sartolijevih celicah.Pomemben pa je, ker poveča izražanje SRY,SOX9 in DAX1. SRY je protein, ki sproži izražanje genov, ki so pomembni za razvij testisov. SOX9 je transkripcijski faktor, ki se veže na promotor gena za Anti-Mullerjev hormon in prav tako omogoči izražanje testisov. DAX1 pa je gen na kromosomu X, katerega preveliko izražaje nasprotuje razvoju testisov. Omenimo še gen WT1, ki je pomemben za normalen razvoj gonad obeh spolov. Pomembna pa sta še fibroblastni rastni faktor (FGF9) in prostoglandin 2 (PGD2), ki ščitita pred prevlado faktorjev ženske razvojen poti.Razvij testisov se začne tako, da se primarni klični povezki v spolnih gonadah pogrezati v sredico, kjer tvorijo testisove povezke.Testisovi povezki so sestavljeni iz Sertolijevih celic, praspolnih celih in Leydigovih celic, ki začno v osmeh tednu izločati hormona testosteron in androstendion. Leydigove celice nato izginejo in se pojavijo šele v puberteti, ko se v testisih pojavi tudi lumen. Pod vplivom Anti-Mullerjevega hormona paramezonefrosni vodi propadejo, od njiju ostale le še appendix testis in utriculus prostaticus. Iz mezonefrosnega voda pa se razvijejo cevčive-ductuli efferentes, nadmodek ter spolna žleza semenjak. Sledi še razvoj moških zunanjih spolovil.

In sedaj še molekularni mehanizmi razvoja ženskih spolnih organov. Najpomembnejša faktorja , ki sprožita razvoj ženske sta R-spondin 1 in WNT-4.

Fotke

Nekaj fotk iz tega meseca, ko bolj "lutam" po "bajti" v pričakovanju decembra. (:

Fiziologija prehranjevanja

Iz fiziološkega vidika lahko razmerje energijskih vrednosti beljakovin,ogljikovih hidratov in maščob opredelimo kot 4:4:9, in sicer na gram teh snovi. Dnevno potrebujemo nekje od 30-50 gramov proteinov, povečini so v mesnih izdelkih prisotni bolj kompleksni proteini z več esencialnih aminokislin, kakor pa jih imajo proteini v zelenjavi. Tako npr. koruza skoraj nima triptofana, ki je esencialna aminokislina. Prehod in absorbcija hranilnih snovi potekata s pomočjo prebavnega trakta, ki je v osnovi zgrajen iz zunanjega seroznega ovoja, longitudinalne mišične plasti, krožne mišične plasti, podsluznice in sluznice. Pomembna sta 2 živčna pleteža, in sicer Meissnerjev in Auerbachov živčni pletež. Kakšna je razlika med pojmoma lakota in apetit.Lakota je občutek, ki nam določa potrebo po hrani.Apetit pa je občutek, ki določa, kateri tip hrane najraje zaužijemo. Kakšne so vloge posameznih odsekov prebavnih poti:

• V ustih poteka s pomočjo jezične lipaze hidroliza maščob, s pomočjo encima amilaza hidroliza škroba in absorbcija malih količin vitamina C ter nenutritivnih substanc, kot je npr. kokain.


• V želodcu poteka najprej denaturacija proteinov s pomočjo endo in eksopeptidaz ter s pomočjo želodčne kisline izločitev železa,vitamina B12 in drugih mineralov iz proteinske vezave.Nato pepsin katalizira hidrolizo proteinov. Poleg tega v želodcu poteka še hidroliza maščob z lipazami in izločanje intrinzičnih faktorjev, potrebnih za absorbcijo vitamina B12.


• V dvanajstniku,vitem in teščem črevesu poteka hidroliza maščob z lipazo iz pankreasa,nato hidroliza škroba z amilazo iz pankreasa, hidroliza disaharidov na ščetinastem obrobku mukoze črevesja,hidroliza proteinov s pomočjo endo in eksopeptdaz, izločenih iz tankega črevesja in pankreasa, hidroliza di in tripeptidov na ščetinastem obrobku mukoze črevesja in absorbcija hranil in vode.


• V debelem črevesju poteka absorbcija nekaterih produktov bakterijske prebave in absorbcija vode.


• V zadnjiku pa poteka shranjevanje odvečnih in neprebavljenih produktov pred izločitvijo.

Sedaj pa nekaj o leptinu, ki ga izločajo adipociti belega maščobnega tkiva, torej je pri debelosti te molekule v telesu več.Ker je leptin velika peptidna molekula, lahko prehaja do možganov samo preko krvno-možganske bariere, in sicer pri eminentii mediani in nato arkuatno jedro pod eminentio mediano kot posledica delovaja leptina sproži dve poti, in sicer oreksigenično in anoreksigenično. Arkuatno jedro je povezano tudi s paraventrikularnim jedrom, ki velja za sekundarno tarčo leptina.Kadar arkuatno jedro zazna visoke koncentracije leptina, se aktivirajo POMT/CART nevroni, ki zavrejo apetit, v primeru nizke koncentracije leptina pa se aktivirajo NPY/AgRP nevroni, ki povelajo apetit. Center vsega nadzora hranjenja je hipotalamus, in sicer imamo tu pet območij z oreksigenerično (spodbujanje apetita) in anoreksigenerično (zaviranje apetita) aktivnostjo. To so arkuatno jedro,lateralno jedro, paraventrikularno jedro, ventromedialno jedro in dorzomedialno jedro. Spodnja slika prikazuje rentgneski posnetek možganov z označenim hipotalamusom.

Lateralna jedra služijo kot center hranjenja, in sicer stimulirajo motorilne nevrone, kar pomeni,da si oseba poišče hrano.Pretirana stimulacija teh jeder vodi v hiperfagijo, kar pomeni pretirano konzumacijo hrane, premajhna stimulacija teh jeder pa vodi v izgubo želje po hrani. Arkuatna jedra imajo zelo veliko vlogo v regulaciji hranjenja.Tu se nahajajo že omenjeni POMP/CART in NPY/AgRP nevroni.V arkuatnem jedru se integrirajo signali preko hormonov iz gastrointestinalnega trakta in adipoznega tkiva.Paraventrikularna jedra so povezana z arkuatnimi jedri in prav tako vključena v regulacijo hranjenja.Ventromedialna jedra prav tako komunicirajo z arkuatnimi jedri.Dorzomedialna jedra pa so center sitosti, ki ob zadostni ravni nutrientov pošljejo inhibitorne signale centru za hranjenje.Stimulacija teh jeder lahko povzroči agagijo (občutek popolne sitosti), medtem ko uničenje teh jeder povzroči, da telo sploh ne čuti sitosti, kar lahko vodi v pretirano debelost. Vsi omenjeni hipotalamični centri so nato povezani z možganskim deblom, ki nato sproži mehanske procese hranjenja.

Kako POMC nevroni zavirajo apetit?Torej v arkuatnem jedru ti nevroni (imenovani tudi nevroni proopiomelanokortina) izločajo alfa melanocite stimulirajoči hormon, ki aktivira melanokortinske receptorje v paraventrikularnih jedrih (MCR receptorji). Pri reguliranju vnosa hrane in porabe energije sta pomembna MCR3 in MCR4 receptor, prvi vpliva na porabo energije v telesu, drugi pa na apetit. AgRP nevroni pa nasprotno inhibira učinek alfa-melanocite stimulirajočega hormona na melanokortinske receptorje. Tudi NPY nevroni imajo oreksigenerični učinek.

Ko smo izredno lačni, lahko nato ob vnosu hrane izredno pretiravamo s količino le te. Zato je organizem razvil tako imenovane kratkoročne mehanizme regulacije, s katero začne zavorati center za hranjenje. V kratkoročni regulaciji so pomembni trije mehanizmi. Prvi je vpliv napoljnjenosti gastrointestinalnega trakta. Ko se želodec in duodenum raztegneta, se preko nervusa vagusa prenesejo inhibitorni signali v možganski center.Naslednji kratkoročni mehanizem so nekateri hormoni, in sicer holecistokinin, ki se sprošča kot odziv na maščobe v hrani, in sicer v žolčniku, pankreasu in želodcu ter nato poveča občutek sitosti in zmanjša apetit.Nato je peptid YY, kic se sprošča na vnos hrane, in sicer predvsem v ileumu in debelem črevesu.Naslednji je grelin, katerega izločanje stimulira praznjenje želodca in ga izločajo kislinske želodčne celice.Nato pa še adiponektin, ki ga izločajo adipociti in zviša odzivnost na inzulin. Tretji kratkoročni mehaniozem reguliranja hranjenja pa je zaznjavanje vnosa količine hrane z receptorji v ustih, a inhibicija,ki nastane s tovrstnim mehanizmom je kratkotrajna in traja od 20-40 minut.Drugače pa je pri intermediarni in dolgoročni regulaciji vnosa hrane.Prvi mehanizem je vpliv koncentracije glukoze,aminokislin in proteinov, in sicer kadarkoli se koncentracija kateregakoli izmed teh treh metabolitov zniža, se želja po hranjenju poveča.Naslednji mehanizem je vpliv temperature na vnos hrane, in sicer se ob izpostavljenosti mrazu kalorični vnos poveča in obratno. Vzrok je v komunikaciji med sistemom za uravnavanje temperature in sistemom za uravnavanje vnosa hrane v hipotalamusu.Naslednji regulatorni mehanizem pa so tudi signali iz maščobnega tkiva.

KoMetek 053

Ko pod oljko imaš svoj dom in igraš se s kamenčkom,inhaliraš vsak atom.Enkrat vprašaš se, zakaj sam si sebi policaj, takrat želiš si tja nazaj...

Serotoninski in dopaminski sistem

Povzetek ni na voljo. Kliknite tukaj, da si ogledate objavo.

KoMetek 052

Se še spomniš, kje je najina pomlad.Se še spomniš, da nekdo ima te rad... ♫

(bv)

Anamneza bolnika s srčnožilno boleznijo

Bolj teoretična objava.Naslednjič več fizioloških okoliščin :).Torej,ko zdravnik jemlje anamnezo pri sumu na srčnožilne bolezni, mora biti pozoren na pravilno jemanje anamneze,to pomeni, da bolnika natančno izpraša, kdaj in kako pride do pojava težke sape in če ga ta npr. ovira pri vzponu po stopnicah, do te mere, da se mora ustaviti. Prav tako mora bolnik natančno opredeliti bolečino, jo torej primerjati s katero znano bolečino ali pa jo uvrstiti na lestvici od ena do deset. Bolnik mora natančno opisati okoliščine, v katerih je npr. izgubil zavest. Prav tako je potrebno poznati bolnikovo stanje pred poslabšanjem.Dva človeka imata lahko popolnoma enake spremembe na karotidnih arterijah,vendar bo tisti, pri katerem se težave zadnji teden naglo stopnjujejo, takoj sprejet na intenzivni oddelek, dugega, ki ima enake bolečine pri približno enakem naporu, pa bomo brez skrbi pustili domov.Glede na pojav prsne bolečine, lahko srčne bolnike razdelimo v štiri NYHA (New York Heart Association) razrede:

• I. Bolnik ima simptome le pri hudih naporih, kot je npr. intenziven šport, odmetavanje snega, prenašanje bremen 30 kg in več...



• II. Težave se pojavijo pri srednjih naporih, kot je npr. hoja več kakor eno nadstropje, sicer pa ne omejujejo vsakodnevnih opravil.



• III. Simptomi omejujejo vsakodnevna opravila, a jih počitek omili.



• IV. Bolnik pravzaprav ne zmore nobene aktivnosti in je vezan na stol ali posteljo. Simptomi se pojavljajo tudi med počitkom.

Prav tako moramo povprašati po zdravilih, ki jih bolni jemlje, pa tudi o morebitnih alternativnih metodah zdravljenja, ki se jih je v preteklosti posluževal.Prav tako moramo povprašati o morebitnih kroničnih boleznih, ki lahko vplivajo na pojav srčnožilnih zapletov, in sicer so to arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen ali pa povečan nivo maščob ali holesterola v krvi (hiperlipoproteinemije). Prav tako nas zanimajo že preolele bolezni (npr prebolela revmatična vročica v otroštvu, sifilis...) in takratni postopki zdravljenja.Glede družinske anamneze nas zanima, če je kateri izmed sorodnikov doživel srčni infarkt pred 50-im letom starosti, zanimajo nas nekatere dedne bolezni in seveda prisotnost srčnožilnih bolezni v družini. Od razvad sta pomembna kajenje in prekomerno uživanje alkoholnih pijač.Poklici niso značilno povezani z obolenji srca in ožilja, razen če npr. ne vključujejo telesne aktivnosti ali pa gre za poklic, ki zahteva zdravo srce in bi bolnik skušal svoje težave pred zdravnikom prikriti.

Plani!

Ja, da blog dobi malo osebnega pridiha, da ne bo govora samo o medicni in mislenih prebliskih... Kakšni so torej načrti? Trenutno imam bolj fotografske "plane".Imam namreč kar nekaj bolj ali manj preizkšenih kvalitetnih programov za spletno objavljanje in moram reči, da je mogoče sestaviti fascinantne kompilacije fotografij... seveda pa je potrebno najprej dobiti fotografije. Tretnutno jih premorem bolj malo, večinoma še poletne, v jeseni še ni bilo prave priložnosti. Zato bo treba nekajkrat vstati s petelini in pofotografirati razne lokacije še pred zimo.Zimsko fotografiranje pa je tako ali tako poglavje zase :). Moja velika želja je obisk kakšnega večjega evropskega mesta v predbožičnem času, tako da se odločam za eno izmed avstrijskih predprazničnih destinacij. Obvezno s fotoaparatom. :) Tako da po praznikih upam,da bo na računalniku vsaj kakšnih sto res kvalitetnih fotografij, seveda upoštevajoč zmožnosti fotoaparata...nato pa bo lahko nastal kakšen kvalitetni spletni album.Kar pa se adrenalinskih podvigov v letu 2010 tiče, pa upam, da jih bo ogromno.Letos smo punce stvorile nekakšno pravo "klapo" za takšne podvige in moram reči da smo neizmerno uživale.Žal nismo mogle izpeljati vseh načrtov, ker te stvari kar precej stanejo, zato se bo treba z novim letom tega lotiti bolj racionalno, več primerjati in izbirati. Tako da upam, da bo možnost kakšnega organiziranega nočnega sankanja iz Ljubelja še pozimi, nikakor pa se mi ne izmakne padalo spomladi :), ali pa kar padalski izpit s samostojnim skokom po opravljenem tečaju,ki je še bolj adrenalinski, in obvezno canyonig in prilično raziskovanje gorenjskih kotičkov.To sta dva "must -dos" projekta. Pa upam,da mi bo uspelo še tekom leta zamenjati fotoaparat za zrcalnorefleksno "mašinco".No, na prvem mestu pa seveda šola :) Ja,čas je zlato. Da ga bo le dovolj za vse...

KoMetek 051

Pesmica

Zgodi se le enkrat, nikoli dvakrat,

trenutke, ni moč zadržati,

postanjejo preteklost,

življenje mine tako naglo,

vendar pravzaprav le za pogumne,

močne, prave ljudi.

Če pride tvoj trenutek,

ga nikar ne zamudi.

Kajti ljubezen lahko splahni v hipu

in čar trenutka zbledi.

Daljna pesem bo odzvanjala v tvoji glavi.

In tvoje srce bo slutilo, da je usoda pošepetala v tvoje uho...

Nikar se ne zapiraj vase, ljubljeni prijatelj,

kajti nagrajen boš za tvoja prizadevanja in tvoje napore.

Če je vse izgubljeno in si našel ljubezen, resnično ljubezen,

imaš vsaj nekaj. Pika za konec.

...

Najdena nekje med zgubljenimi,po svoje zgovorna, malo otožna,še zdaleč ne depresivna :).... za poživitev dneva, razbijanje dolgčasa in v razmislek.

Slika dneva

Nasina slika dneva, torej 14.11.2009.Prikazuje dve spiralni galaksiji, meni osebno fascinanta. In tudi naspoh te slike dneva na Nasini spletni strani nikoli ne pustijo ravnodušnega,ker narava ni največja samo v najmanjšem, je tudi ogromna v orjaškem. :)

Povezava med zdravniki in medicinskimi sestrami

Sodelovanje medicinskih sester in zdravnikov je pravzaprav staro toliko, kot je staro človeštvo, ker so ti poklici v bolj ali manj profesionalizirani obliki prisotni v družbah vseh časov. Nekje od leta 1960 naprej pa je pričelo prihajati do velikih sprememb v vsebini dela zdravnikov in medicinskih sester. Vzrok je posledica tehnološkega, profesionalnega,političnega in v zadnjih časih tudi ekonomskega pritiska, torej je moralo priti do oblikovanja ločenih poklicnih teritorijev z dejavnostmi, razdeljenimi po hierarhični lestvici. United Kingdom Central Council je leta 1986 vzpostavil standarde na tem področju, torej predpise glede izobrazbe in usposobljenosti medicinskih sester in porodnic, V preteklosti je navzven medicinske sestre in zdravnike razlikovala spolna pripadnost. Zdravniki so namreč zlasti v obdobju od renesanse dalje izločili ženske in jim nato v 19. stoletju uradno prepovedali študij medicine. Določene posameznice so se proti tej prepovedi borile, a doživele zelo hud odpor. Po prvi svetovni vojni je bila ta prepoved odpravljena. Nasprotno pa je zdravstvena nega na osnovi prizadevanja njene utemeljiteljice njene moderne variante, Florence Nightingale, poudarjala ločenost od moškega sveta in tako dosegla neko ločeno zdravstvenonegovalno avtonomijo. Zdravniki in medicinske sestre se seveda razlikujejo po izobrazbi, ki vpliva na mišljenje, sistem stališ in vrednostni sistem. Pri medicinskih sestrah je poudarek na praktičnem usposabljanju, negi bolnika in razumevanju zdravnikovih navodil. Naslednja razlika je pripadnost sloju. Zdravniki praviloma izhajajo iz višjega srednjega in višjega sloja,medicinske sestre pa iz nižjega srednjega in nižjega sloja. Tu je seveda potrebno omeniti lokalne in časovne specifike, kar pomeni, da so na primer v začetku 19. stoletja zdravnike uvrščali v služabniški ali obrtniški sloj in so si ugled pridobili šele v drugi polovici stoletja. Prav tako je takrat med medicinske sestre vstopalo mnogo žensk iz višjih slojev, pri svojem delu so pogosto prišle v konflikt z zdravniki, saj so bile formalno podrejene, a v socialnem smislu enakovredne. Poklicna socializacija pomeni ponotranjenje oziroma internacionalizacijo znanja, ki ga dobimo tekom formalnega izobraževanja. Ne samo znanja, tudi spretnosti, vrednot, stališč, stereotipov in načinov ravnanja, ki so značilni za določeno subkulturo. Najmočneje se ta proces vtisne v novince v prvih letih opravljanja poklica in vsebuje splet informacij, izkušenj ,čustev, spodbujanja določenega ravnanja in celo »kaznovanja« neustreznega delovanja, govorjenja, celo oblačenja ali telesne drže. Naslednja razlika je reguliranost, ki se navezuje na vprašanje, kdo in kako določa delovanje pripadnikov neke poklicne skupine. Tu lahko rečemo, da imajo zdravniki sorazmerno veliko avtonomijo glede svojega delovanja in izobraževanja, medtem ko so medicinske sestre odvisne od zdravnikov, ki določajo njihov položaj v okviru sistema.

KAJ DETERMINIRA SODELOVANJE ?

· Medosebne determinante – V tem kontekstu so pomembne interakcijske spretnosti vseh vključenih, kar pomeni pripravljenost na sodelovanje, želja biti in ostati v skupini .Na to predvsem vpliva osebnostna zrelost, deloma pa seveda tudi same komponente izobraževalnega sistema,ki nas pripravijo na to vlogo. Pomembna je zaupnost in medosebno spoštovanje. Morda celo najpomembnejša zadeva na tem mikro nivoju je poklicno in osebno samozaupanje, kar pomeni dovolj veliko stopnjo samozavesti, ki nam v medosebnih odnosih daje potrebno integriteto.
· Organizacijske determinante – Znotraj neke organizacije morajo biti zagotovljeni ustrezni mehanizmi komunikacije in koordinacije. To pomeni, da morajo biti zagotovljena ustrezna sredstva za delovanje, od najbolj »banalnih« do bolj kompleksnih: čas, prostor, material, podpora pri pridobivanju znanja…Prav tako mora organizacija zagotavljati dovolj veliko podporo menedžmenta, ker je potrebno nove postopke, paradigme, veščine in znanja čim prej ustrezno vpeljati med zaposlene, brez ustvarjanja razlik. Če te podpore in enakomerne delitve dela ni, se lahko med zaposlenimi pojavijo občutki nezadovoljstva, ki lahko vodijo tudi v izčrpanost in pregorelost. Temu se je mogoče izogniti, kot že rečeno, z ustrezno podporo menedžmenta, ki skrbi za usklajevanje timskega dela. Druga skrajnost pa je ta, da lahko zaposleni »time« vidijo kot dodatno obremenitev. Primer organizacijske podpore sodelovanju je naslednja študija. V ZDA so že v 80 letih ugotovili, da imajo nekatere bolnišnice dovolj medicinskih sester, v drugih pa se stalno borijo s pomanjkanjem tega kadra. Nato so analizirali vzroke za privlačnost določenih ustanov in ugotovili, da os v njih prisotni boljši odnosi med zdravniki in medicinskimi sestrami. Sestre so imele potrebno avtonomijo, sodelovanje z zdravniki je bilo na ustrezni ravni… Zanimivo so v teh bolnišnicah ugotovili tudi nižjo stopnjo umrljivosti, za 4,6%. Kot ključni element so identificirali podporno organizacijsko ozračje.
· Sistemske determinante – Na sodelovanje vpliva družbeni sistem, kulturni sistem, poklicni sistem in izobraževalni sistem. Družbeni sistem vključuje politično ureditev in porazdelitev moči. To namreč lahko spodbuja sodelovanje, kot je napisano v aktih večine sodobnih držav, ni pa nujno tako. Da podamo praktičen primer na tem mestu: V Veliki Britaniji ministrstvo za zdravje preko projektnega financiranja spodbuja medpoklicno sodelovanje v zdravstvu. Kulturni sistem zajema vrednote, prepričanja in ravnanja ljudi, kajti različne kulturne skupine lahko vsebujejo različni »intelektualno prtiljago«, torej, kako gledajo na določeno situacijo, kje vidijo vzroke za določene probleme… O vplivu poklicnega sistema smo že razpravljali, potrebno je vzpostaviti dinamične poklicne meje znotraj nekega poklica. Vpliv izobraževalnega sistema na sodelovanje pa je vidno v tem kontekstu, da ljudi ne pripravlja na njihov poklic samo iz strokovnega stališča, temveč skrbi za razvijanje njihovih osebnostnih determinant, komunikacijskih spretnosti…

Eksperimentalne študije so potrdile vpliv na skrajšanje ležalnih dob, zmanjšanje stroškov zdravljenja, zadovoljstvo bolnikov, izboljšano komunikacijo in medosebno spoštovanje zdravstvenih delavcev. Delno je bil potrjen tudi vpliv na umrljivost. V državah, kjer se sodelovanje v družbi nasploh bolj spodbuja in vključuje že v šolske programe, so tudi stališča zdravnikov in medicinskih sester bolj pozitivna. Obstajajo pa razlike med medicinskimi sestrami, ki jim je sodelovanje v splošnem bolj pomembno, in zdravniki, ki jim je to v povprečju manj pomembno.

KoMetek 050

V globinah ljubezni je skrita uganka,kaj vzame, kaj da ti usoda neznanka.Tam strogi sodnik je, ki tehta obljube,tam mila je vila, ki šteje poljube.Res svetle so zvezde, kometi barviti,srce pa edino, ki more ljubiti.Rojeni pod srcem, si k srcu želimo,tisoč in eno noč hrepenimo...

Celična fiziologija-napetostno odvisni kanali

Za začetek... ni še konec.Nadaljujem s pisanjem bloga,ker mi nekako dopolnjuje prosti čas in ne vem,kam naj drugače beležim vse zanimive in nezanimive "povesti"od tu in tam,fotoaparata pa tudi ne nameravam vreči stran... ker ta blog tako ali tako namenjam bolj sebi, ga bom še naprej "kracala". :)
Predstavljajmo si živčno celico, nevron, ki mora naslednjemu nevronu nekako prenesti signal, ki se po njej prevaja.Kakšne oblike je ta signal? Gre za t.i. akcijski potencial.Kako nastane?To pa je tema tega članka.
V celični membrani,plazmalemi, nevrona se namreč nahajajo črpalke in ionski kanali, ki pa jih naprej razdelimo še na napetostno odvisne ionske kanale in od liganda odvisne ionske kanale (To preprosto pomeni, da se morajo za njihovo aktivacijo nanje vezati določene kemične substance).Najpomembnejša črpalka je Na+/K+ črpalka, ta omogoča "osnovno" nevzdraženo stanje celice. Vemo, da je v nevzdraženem stanju mirovni membranski potencial, to je napetostna razlika med zunanjostjo in notranjostjo celice, negativen. Mirovni membranski potencial je torej vrednost, ki nam pove, za koliko je potencial znotraj celice manjši kakor zunaj. Torej je notranjost celice bolj negativna kakor zunanjost. In ravno to je doseženo z omenjeno črpalko. Ta črpalka je sestavljena iz dveh globularnih proteinov, večje alfa podenote in manjše beta podenote. Spodnja slika v denem kotu kaže Na+/K+ črpalko. Prikazana pa sta še dva ionska kanala, o katerih pa več kasneje.Torej, značilnost te črpalke so tri vezavna mesta na notranji strani za Na+ in dve vezavni mesti na zunanji strani za K. Črpalko aktivira ATP in takrat prečrpa tri natrije iz celice in dva kalija v celico. Torej tri pozitivne naboje iz celice in dva pozitivna v celico, kar torej pomeni, da se na zunanji strani ustvarja pribitek pozitivnih ionov, to pa je vzrok za negativen mirovni membranski potencial.

Nadaljujmo z napetostno odvisnimi ionskimi kanali.Napetostno odvisni ionski kanali imajo t.i. ionsko poro, skozi katero lahko tečejo ioni, in del, ki zaznava spremembo napetosti na membrani in na podlagi te sprememni konformacijo, torej povzroči odprtje ali zaprtje ionske pore. Napetostno odvisne ionske kanale lahko razdelimo v tri družine, in sicer:

• napetostno odvisne Na+ kanale
• napetostno odvisne K+ kanale
• napetostno odvinse Ca 2+ kanale

Napetostno odvsni Na + kanali sodelujejo pri tvorbi akcijskega potenciala. Na zunanji strani imajo aktivacijska vrata in na notranji strani inaktivacijska vrata.Ob mirovnem membranskem potencialu so aktivacijska vrata zaprta in inaktivacijska vrata odprta. Ko se nato določenem dražljaju, neptost na membani pomakne proti bolj pozitivni vrednosti, se aktivacijska vrata odpro, kar povzroči vdor natrijevih ionov v celico. V tem trenutku se začno zapirati inaktivacijska vrata,ampak ta proces je počasnejši. Ko se inaktivacijska vrata zapro, natrij ne more več teči v celico. da se inaktivacijska vrata zopet odpro, se mora spet vzpostaviti mirovni membranski potencial. Naslednji so kalijevi kanalčki, ki pa imajo samo aktivacijska vrata na zunanji strani. Ko se zaradi dražljaja napetost na membrani spremeni, se ta aktivacijska vrata prično odpirati in se odpro, ko se napetostno odvisni natrijevi kanali že zapro s pomočjo inaktivacijskih vrat. ko se natrijevi kanali odpro, začnejo natrijevi ioni vdirati v celico, kar povzroči depolarizacijo, ko pa se nato odpro kalijevi kanalčki, začnejo kalijevi ioni izhajati iz celice, kar povzroči repolarizacijo. Napetostno odvisni kalcijevi omogočajo prehod kalcija, ki ne sodeluje samo pri depolarizaciji, temveč tudi kot sekundarni sporočevalec in pri aktivaciji številnih encimov.

Od ligandov odvisni ionski kanali so aktivirani s pomočjo zunaj ali znotrajcelične signalne kemične molekule in so v primerjavi z napetostno odvisnimi ionskimi kanali manj selektivni, saj lahko prepuščajo enega ali več ionov. Primer so ionski kanali, ki jih aktivira nevrotranmiter iz sinaptične špranje.Takšni ionski kanali, ki jih aktivira nevrotransmiter, so ionotropni receptorji. Nekateri ionotropni receptorji so:

• nikotinski-acetilholinski receptor - Najdemo jih npr. na v plazmalemi mišičnih celic, aktivira jih acetilholin. Omogočajo prehod kationov in sprožijo ekscitacijo mišične celice.
• Receptorji AMPA,NMDA in kainatni receptorji - so receptorji, ki jih aktivira glutamat, omogočajo neselektiven prehod kationov in imajo ekscitatorni učinek.
• Receptorji GABA- Aktivira jih GABA in omogočajo prehod kloridnim ionom ter imajo inhibitorni učinek.
• Glicinski receptorji- aktivira jih glicin in omočajo prehod kloridnih ionov in imajo torej inhibitorni učinek.
• Skupina serotoninskih receptorjev- aktivira jih serotonin in omogočajo neselektivni prehod kationov, kar pomeni da imajo ekscitatorni učinek.
• Skupina purinergičnih receptorjev - gre za neselektivne kationske kanale, ki jih aktivira ATP in imajo ekscitatorni učinek.
  

Summa Summarum

To bi bilo to.Po tehtnem premisleku zapuščam Blogger, upam, da se je tekom enega leta in še malo nabralo kaj dobrih objav in fotk.

Lep pozdrav!