petek, 31. julij 2009

Science Of Happiness

Naslov maila, ki se je nenadoma znašel v nabiralniku in vabi k participaciji pri tem nenavadnem masovnem eksperimentu, ki so ga očitno pripravili angleški znanstveniki.Eksperiment bo potekal od 3. do 7. avgusta, sodelovanje pa vzame le minuto dnevno in vključuje izpolnitev dveh vprašalnikov, in sicer na začetku in koncu eksperimenta, ter vmesne miselne aktivnosti. Gre za kvirkološki eksperiment. Kvirkologija je namreč "znanost", ki išče odgovore na nesmiselna vprašanja (in jih,neverjetno, po navadi tudi najde :)).Sodelovanje možno na http://scienceofhappiness.co.uk/.

torek, 28. julij 2009

KoMetek 043

Najprej so ljudje v senci,nato ljudje s senco in nazadnje le še senca človeka.

nedelja, 26. julij 2009

Fotonatečaj


Nespečnost je lahko tudi koristna :). No, takole sem sredi noči brskala po internetu in naletela na fotonatečaj,povezan z motivi voda v Sloveniji. Nakar se spomnim,da se mi na zaprašenem disku valja nekaj takšnih fotografij, tale se mi zdi pa še posebej posrečena :). Zanjo lahko glas oddate na Facebooku,kjer jo lahko najdete na "zidu" profila Feel Slovenia, in sicer s klikom na funkcijo "Všeč mi je" in pozitivnim komentarjem na fotko.
Hvala!

Epiduralni hematom

Spodnja slika prikazuje možganski CT skan 90-letnega moškega, ki mu je spodrsnilo na povoščenih tleh. Priče so poročale o izgubi zavesti, čemur je sledilo obdobje ponovnega okrevanja -lucidno obdobje. Pacient je na urgentno kliniko prispel nezavesten, CT skan je pokazal epiduralni hematom, torej krvavitev v znotrajslobanjski prostor.


Epiduralni hematom je krvavitev v prostor med lobanjsko kostjo in trdo možgansko ovojnico (dura mater), ki pokriva možgane. Prostor se namreč imenuje epiduralni prostor.Epiduralni hematom doživi 1% poškodovancev, ki jih sprejmejo v bolnišnico zaradi poškodb glave.Zanimivo je razmerje med spoloma, ki znaša 4:1 v "prid" moškim.Uspešnost zdravljenja epiduralnega hematoma je neposredno povezana z stopnjo zavesti poškodovanca pred operacijo. Smrtnost je namreč skoraj ničta pri zavestnem poškodovancu, 9% pri poškodovancu z moteno zavestjo in kar 20% pri poškodovancih, ki so že v fazi globoke kome. Spodnja slika shematično prikazuje pojav epiduralnega hematoma, kot že rečeno, med duro mater in lobanjsko kostjo.

Obstajata dve dogmi, ki razlagata vzrok pojava krvavitve v epiduralni prostor.Prva je ta, da bi naj zlom kosti v temporo-parietalnem predelu povročil poškodbo srednje meningealne arterije (a.meningea media,mandibularna veja a. maxillaris).Tako bi naj torej kri iz poškodovane žile razmaknila duro od lobanje. Druga možnost pa je, da se najprej dura mater odlušči od notranje tabule lobanjske kosti in šele nato sldi krvavitev v prostor, ki pri tem nastane. Klasični klinični potek pri pacientu, ki doživi EDH (epiduralni hematom) je naslednji; najprej gre za izgubo zavesti pri poškodovancu, ki ji sledi okrevanje (lucidni interval), nato pa zaradi povečanja krvnega strdka, ki vse bolj pritiska na možgane, pride do hitrega slabšanja nevrološke simptomatike: ožeje zavesti, hemipareza na nasprotni strani od poškodovane hemisfere, razširjena zenica na isti strani poškodbe. Neozdravljen hematom nato nadaljuje v decerebracijsko rigidnost,arterijsko hipertenzijo, srčne aritmije, motnje dihanja, in nazadnje apneo in smrt. Poslabšanje se ponavadi pojavi v nekaj urah, lahko pa traja dneve in zelo redko tudi tedne. Daljši interval je predvsem pri venski krvavitvi, medtem ko je priarterijski krvavitvi razvoj simpomatike precej hitrejši. Ostali močni znaki so glavobol, bruhanje in epileptični napadi.

Zdravljenje je v večini primerov kirurško, pri čemer kirurg odstrani strdek, da se zniža znotraj-lobanjski pritisk in odpravi učinek masne lezije. Potrebno je koagulirati krvaveče mehko tkivo, torej zaustaviti krvavitev, s čimer lahko telo zopet vzpostavi hemostazo. Na primer za ustavitev krvavitve iz srednje meningealne arterije uporabljajo vosek, ki ga položijo na mesto poškodbe arterije.V določenih primerih obstajajo tudi opcije za neoperativno zdravljenje,a so mnenja nevrokirurgov glede operativnega in neoperativnega zdravljenja lahko različna.

torek, 21. julij 2009

..."mislarije"

... besede zožijo resničnost na nekaj, kar lahko dojame um, kar ni prav veliko. Jezik je sestavljen iz petih osnovnih glasov, ki jih proizvajajo glasilke. To so samoglasniki a, e, i, o u. Drugi glasovi so soglasniki, ki jih ustvarjamo s pritiskom zraka: s, g, f itd. Ali mislite, da bi lahko kaka kombinacija teh osnovnih glasov lahko kdaj opisala in pojasnila, kdo ste, razjasnila končni namen vesolja ali vsaj, kaj je drevo ali kamen v svojem bistvu? Pomislite, kako okorno orodje je jezik, kadar želite popisati kako čustvo. Zatorej se stvarnosti ne splača nemudoma opredeljevati z besedami in oznakami, čustva pa so še sploh občutljivo področje. Človestvo je postalo zasužnjeno z besedami,občutek čudežnosti izginja v primežu tendence poimenovati vsako sleherno občutje,na mesto, da bi se mu znali le in samo prepustiti....Življenje je kratko.

Fotke I





ponedeljek, 13. julij 2009

Foto vikend ob Nadiži





S kolegicama smo minuli konec tedna preživele v foto&adrenalinski kominaciji. Najprej nas je po načrtu pot vodila proti Novi Gorici, kjer stoji že dobro znani Solkanski most in hkrati edina točka, kjer se adrenalina željnim posameznikom ponuja nepozaben bungee skok iz približno 55 m visokega mostu nad reko Sočo. Ker me navdušuje fotografiranje, je bilo seveda najprej potrebno poiskati ugodno lokacijo za lovljenje v objektiv, nato nekaj testnih posnetkov neznanih bungee skakalcev in nazadnje "3,2,1 bungee!" še za Urško.Slike so solidne, čeprav mi je zaradi nespretnosti tik pred skokom zatajila funkcija "športnega fotografiranja". Nato smo nadaljevale proti Tolminu in Kobaridu, kjer smo postanek namenile ogledu kostnice. In nazadjnje še "pot v rovte", kamp Nadiža pod vasjo Podbela. Resnične "rovte". Gre za verjetno najzahodnejši slovenski kamp, v res prelepem naravnem ambientu, s fantastičnimi motivi,svežim zrakom in mrzlo (po desetih minutah prijetno hladno :) ) reko Nadižo na dosegu pogleda. Kljub slabemu spancu zaradi kamenja pod našim minimalističnim šotorom, sva s Petro vstale ob peti uri in jo mahnile v "neznano" smer iz kampa. Namen je bil seveda pridobiti kakšno dobro fotko sončnega vzhoda, a se je vse skupaj končalo z oblačnim vremenov. Kljub temu je nastalo nekaj kar dobrih jutranjih fotk. Pot domov pa smo ubrale kar preko Tolmina in Idije in se vmes ustavile ob ledeno hladni Soči... revma nas ne bo "trgala". Z Urško pa se zagotovo strinjava v tem :" We love Bungee! " Pa še nekaj uspelih fotk.

ponedeljek, 6. julij 2009

KoMetek 042

Do dobrega življenja vodita ljubezen in znanje; ljubezen ga navdihuje, znanje usmerja.

Sintetična sreča - klasični poskus svobodne izbire

V primerjavi z našimi oddaljenimi predniki se je velikost človeških možganov bistveno povečala, predvsem na račun frontalnega režnja, kjer bi se naj nahajal "simulator prihodnosti". Sposobnosti vizualizacije in predvidevanja prihodnosti v tolikšni meri kakor pri človeku ne najdemo pri nobeni živali.
Možganski sitetizator sreče je nekakšen imunski sistem, ki nam situacije predstavi nekoliko lepše, kakor v resnici so. Dokaz tega je klasični poskus svobodne izbire.Naključni osebi damo nalogo, naj razvrsti šest predmetov v vrsto, in sicer glede na to, kako rada bi jih v resnici imela.Običajno ponudijo fotografije predmetov. Nato kandidatom ponudimo možnost, da lahko izberejo in tudi obdržijo enega izmed predmetov, ki so ju razvrstili na mesto tri in štiri. Predvidevamo, da imajo poskusne osebe do teh dveh predmetov približno enak odnos, saj so ju razvrstile na sredino. Torej jim nekako nista najbolj všeč, nista pa tudi najslabša izbira.Po določenem času, kar lahko pomeni nekaj ur ali pa nekaj tednov, jim ponovno dodelimo enako nalogo, torej razvrstitev predmetov glede na preferenco. Kar je fascinanto, je to, da se razvrstitev predmetov praviloma spremeni. Tisti predmet, ki ga je oseba izbrala in nato dobila, je sedaj po njihovi izbiri praviloma uvrščen stopnjo više. Nasprotno pa se izkaže za predmet, ki ga oseba ni izbrala, saj ga sedaj namreč vrednosti za stopnjo niže. To spremembo v razvrstitvi lahko razložimo tako, da se v naših možganih nagonsko vključi sistem sintetične sreče, ki nas nekako potolaži, da smo se resnično prav odločili med tema dvema predmetoma. Zanimivo, je da se poskus obnese tudi pri bolnikih z amnezijo, torej lahko izključimo možnost, da so zdravi "poskusni zajčki" pred drugo tazvrstitvijo predmetov morda ohranili spomin na prvo razvrstitev predmetov.

petek, 3. julij 2009

Uvertura v poletje




Ne ponašajo se z vrhunsko ostrino, kvaliteto barve in izvirnostjo motivov :D, so pa napoved sonca, morja, dolgih večerov in poletja 09.