Diamanti iz tekile !?

Mogoče malo nenavadna objava.... =). Verjetno vsi poznamo belo tekilo - Tequila blanco , nekateri morda vedo za znamko Orendain s 40% vsebnostjo alkohola. Gre za prozorno, nestarano tekilo, ki jo pridobivajo z destilacijo soka modre agave.No, "diamantni recept" pa je sledeč: Tekilo po mililitrih v kratkih pulzih vbrizgavamo v tok argona pri majhnem tlaku in temperaturi 280°C, nakar jo v trenutku vparimo.Počakamo nekaj trenutkov in nato se na silicijevi podlogi ali podlogi iz nerjavečega jekla nabere tanek ( 100-500 nanometrov ) debel depozit. Izkazalo se je namreč,da ima tekila zelo ugodno razmerje med vodikovimi, ogljikovimi in kisikovimi atomi, kar torej vodi v tvorbo diamanta in ne grafita. Če se torej ob kakšni bolj slovesni priložnosti opivamo z belo tekilo, v bistvu pijemo tekoči diamant :P.

KoMetek 034

Nič ne more tako oblikovati prihodnosti kot sanje.

Victor Hugo (1802-1885)

Da ne bo šlo v pozabo....

Prva obletnica maturantskega plesa, v Celju na prvi pomladni dan =). Saj kar ne morem verjeti, da je mimo že eno leto.... "Luštno blo! "

X-phi in odzivi možganov na moralne dileme

X-phi (experimental philosophy) se ukvarja s t. i. mieslnimi eksperimenti, ki v praksi sicer nikoli niso bili izvedeni, a različne implikacije tovrstnih eksperimentov so osnova za doktorske disertacije, razne članke in knjige. Eden takšnih poskusov je tudi miselni poskus z vlakom, ki nudi vpogled v distribucijo možganskih mehanizmov odločanja v naslednjem moralnem problemu....

Predstavljajmo si, da stojimo na železniški progi, in sicer ravno na sredi med dvema ločenima tiroma. Levo od nas je na tiru ujetih pet ljudi, ki se nikakor ne morejo premakniti, desno od nas pa je na tiru ujeta ena oseba. Predpostavimo, da z osebami desno in levo nismo v fizičnem kontaktu in da so razdalje med tiri takšne, da pravzaprav ne vidimo izrazov na njihovih obrazih.Po levem tiru se z veliko hitrostjo približuje vlak in ne kaže znakov zaviranja, mi pa imamo možnost, da z preusmeritvijo tirnice preusmrimo vlak na desni tir in tako rešimo življenje petih ljudi, a ne osebe desno od nas.Kaj storiti?

Sedaj pa se postavimo na vrh mostu, pod katerim teče železniška proga, na kateri je zopet ( pa kaj jim je tega treba bilo :) ) zvezanih pet ljudi. Na mostu poleg nas pa stoji precej obilen možakar, ki bi s padcom na tirnice zagotovo povzročil iztirjenje približajočega se vlaka in tako rešil življenje petih ljudi.Ali bi ga kdo potisnil preko ograje?

Kateri izmed zgornjih dveh primerov nas bolj "zadane"? Najverjetneje drugi... Izkazalo se je namreč, da bi kar 90% ljudi premaknilo kretnice, le 10% pa bi jih bilo sposobnih potisniti možakarja preko roba ograje.Od kod torej takšna razlika v našem intuitivnem odzivu, čeprav gre za povsem analogna primera. Poskusi z magnetnoresonančno tomatografijo, ki nam prikažejo distribucijo aktivnosti v posameznih možganskih sekcijah med razmišljanjem, so pokazali, da se nam v prvem primeru aktivirajo možganski centri, povezani z logičnim sklepanjem, a v verziji z možakom na mostu se je aktiviral povsem drug del možganov, povezan z emocionalnim odzivom. Izgleda torej, da se v moralnih dilemah. ko imamo opravka s konkretnimi obrazi in fizičnim kontaktom ( če bi npr. morali možaka potisniti preko mostu ) aktivirajo emocionalni centri, ki se nam oglašajo kot nekakšna notranja vest.Če pa so moralne dileme manj osebno obarvane ( npr. nekje daleč stran premaknemo kretnice in zmanjšamo število žrtev), se odločamo logično. Nevronsko stanje in odzivi naših možganov so res znanost zase.

KoMetek 034

"Naj te ne skrbi, kaj ljudje mislijo o tebi. Prezaposleni so z razmišljanjem o tem, kaj ti misliš o njih."
(Edelstein)

Kaj vse živi v mlečnem napitku?

Če med pitjem skrajno egoističnega jogurta ( da ne bo reklame =) ) malo preberemo tekst na škatlici, lahko ugotovimo, da v telo pravkar vnašamo tudi "mikro palčke", natančneje Lactobacillus acidophilus in Bifidobacterio. In zakaj nista tam, samo za to, da lahko proizvajalci na ovoj napišejo njuni "visokoznanstveno" zveneči imeni? =)

Lactobacillus acidophilus, če nekoliko razčlenimo samo ime, sestoji iz treh členov, ki v latinščini pomenijo sledeče: lacto- mleko,-bacillus se nanaša na obliko palčke, acidophillus pa pomeni kisloljub, kajti bakterija se dobro znajde v kislem okolju s pH-jem 4-5 ali manj.Bakterija se sicer že naravno nahaja v našem gastrointestinalnem traktu, pa tudi v sluznici ženskih spolovil. Njena najljubša hrana pa je laktoza,disaharidni ogljikov hidrat, ki sestoji iz dveh monomerov, in sicer glukoze in galaktoze.Laktoza, ki jo npr. zaužijemo s mlečnim napitkom, se v procesu prebave mora razgraditi do stopnje monosaharidov. To poteka po temle osnovnem principu: v prvi stopnji beta-galaktozidaza oz. laktaza razgradi laktozo na glukozo in galaktozo, nato pa drugi encim epimeraza galaktozo pretvoro v glukozo.Če torej primanjkuje prvega encima,se laktoza ne razgradi, kar vodi "le" do prebavnih motenj, ki jih označujemo kot laktozna netoleranca. Če pa primanjkuje drugega encima, pa se galaktoza ne razgrajuje v glukozo, kar vodi v povišano koncentracijo galaktozr v krvni sliki ( galaktozemija ), kar pa je izredno nevarno,saj lahko povzroči inteligenčne okvare in je edina rešitev izogibanje mleku in mlečnim izdelkom.In sedaj nastopi ta "mikro palčka", ki laktozo pretvori v produkt imenovan mlečna kislina. S tem se lahko ljudje, ki trpijo za laktozein toleranco, izognejo neprijetnim prebavnim motnjam, kar pa se tiče galaktozemije, pa je absolutno bolje ne tvegati. No, laktozno netoleranco najlažje diagnosticira zdravnik, zanesljiv pa je tudi tale domači test.Popiti moramo osem kozarcev mleka na prazen želodec in zapisati vse želodčne spremembe, ki se pojavijo. Naslednji dan test ponovimo s sirom.Če se simptomi pojavijo po mleku in ne po siru, gre za laktozno netoleranco, če pa po obeh, pa verjetno za alergijo na mleko. Druga omenjena bakterija, Bifidobacteria, pa ima zelo podobno funkcijo. V končni fazi torej iz oligosaharidov nastane mlečna kislina, ki uravnava ugodno življenjsko okolje (predvsem desnosučna oblika, ki je telesu "bolj koristna" ) črevesne fluore ( bakterij, ki so naravno prisotne v intestinalnem traktu) in omogoča lažjo absorpcijo kalcija, ki pa igra pomembno vlogo npr. v rasti kosti, živčnih sinapsah... Kako že gre tista reklama... en Ego na dan prežene zdravnika stran.... =)....

KoMetek 033

Lepo je biti mlad, v srcu življenja.

Slikce drugič...

KoMetek 032

...I don"t mind, you don"t mind...
Cause I don"t shine, if you don"t shine.
Before you jump tell what you find
...when you read my mind....

(The Killers, junija v Lj)

Slikce!

Za ogrevanje! V prihodnje bodo bolj tematsko obarvane... ali pa tudi ne. =)

Norost je nalezljiva bolezen

Kako lahko definiramo norost? Mogoče kot vedenjsko spremembo, ki spremlja duševne bolezni. Norost razlikujemo od tako imenovanih telesnih boleznim kot so npr. tumor, infarkt, ... Si predstavljate, kaj bi bi bilo, če bi se je lahko nalezli kot gripe, torej že, če bi ti nekdo kihnil za ovratnik. Da bi dokazali, da je tudi norost lahko nalezljiva, je tu nekaj primerov, kako povzročitelji bolezni vplivajo na vedenje svojih gostiteljev.

Prva zgodba se dogaja v Nigeriji v Afriki. Normalne mravlje živijo nizko v travi, da jih skupaj z njo ne popase govedo. Nasprotno pa "začasno" nore mravlje zvečer splezajo na travnate bilke, se tam obesijo na čeljusti in čakajo, da jih govedo popase. Vzrok je parazitski ploski črv Dicrocoelinum Dendrticus. Ta namreč svoj življenski krog zakjuči v govedu, pred tem pa se ličinke nahajajo v polžu. Polž na travi za sabo pušča sluz polno ličink in ko jih mravlje nevede zaužijejo, jih parazit po nekem neznanem mehanizmu ( mogoče preko kakšnih snovi, ki inhibirajo specifične nevrotransmiterje ) prisilijo v samomor. Kaj pa sesalci, ki so dosti bolj kompleksni.

OCD ali obsesivno-kompulzivna motnja je nevrotična motnja, ko se ljudje ne morejo upreti nasilnim mislim,strahovom, ritualom ali ponavljajočemu nezaželjenemu obnašanju. Npr. ne morejo prenehati z umivanjem rok ali pa ne morejo nehati preverjati, ali so ugasnili štedilnik. Veliko število teh motenj pri otrocih se pojavi nekaj tednov po okužbi grla z bakterijskimi streptokoki. Beseda streptokok se nanaša na strukturno oblikovanost bakterij, ne pa na specifično vrsto. Skratka, imunski sistem nekaterih ljudi se ob stiku s temi baketrijami zmoti, protitelesa začno prepoznavati možganske celice kot tujke in OCD se pojavi tako rekoč čez noč. Ni naključje, da zdravljenje z antibiotiki pogosto omili simptome obsesivno-kompulzivne motnje. Naslednji primer, kar 50 % svetovne populacije je okužene s Toxoplazma gondii in imajo ( imamo? ) v možganih ciste tega parazita. Okužene ženske so v primerjavi s kontrolno neokuženo skupino bolj sočutne in družabne, okuženi moški pa bolj ljubosumni in sumničavi. Zanimivo =).

KoMetek 031

When your goal seems so far away and you feel like you are never going to reach it... then turn back for a moment and think of all the thing, which were once perceived as unreachable, but you have surpassed it. And how one day you will be thinking about this moment of silence in the middle of the rush. Just don"t let the goal get out of your sight. One day it will all seem worth trying.