Ko se telo upre izkoriščanju samega sebe - Izgorelost

Tokrat nekaj o tej tematiki, ki obravnava stanje psihofizične in čustvene izčrpanosti, ki nastane po več letih izčrpavanja organizma in s katero se soočajo predvsem na Vzhodu in v ZDA. Izgorel človek pride do stanja močnega upada energije, težko ohranja budnost, ne more se koncentrirati in izgublja miselni tok, pozablja, je anksiozen, neodločen, motijo ga že vsakdanji senzorni dražljaji. Preide v stanje, ko ni več sposoben opravljati vsakodnevnih opravil, kaj šele delati. Pade delovna učinkovitost in prav tako tudi volja do življenja. Narava tako s simptomi, ki se pojavijo, človeka spravi na pot sprememb, a za takšno okrevanje je potrebnega kar nekaj časa, vsaj dve leti ali več. Laično mnenje je, da izgorelost ljudi povzročajo zunanji dejavniki, kot so neustrezne delovne okoliščine ali pa pritiski zaposlitve in preobremenjenost doma. A veliko je odvisno tudi od človekove osebnosti, ki pogojuje izgorelost. Npr. človek, ki se pri delu ne zna ustaviti, se spočiti, reči, da je preutrujen, in si vzeti prosto. Zato izgorelost doleti ponavadi najbolj zagnane, uspešne, pridne in delovne, ki sebe vrednotijo glede na dosežke in svoje delo. Prav tako menijo, da jih okolica ceni le zaradi njihovega dela. Za izgorelost so najbolj dovzetni tisti, ki so bili že kot majhni vzgojeni s pogojno ljubeznijo, torej so pohvale, pozornost in ljubezen dobivali predvsem takrat, ko so zadovoljevali potrebe drugih, premagali, delali, bili uspešni v šoli, ne pa, kadar so zadovoljevali lastne potrebe, se igrali in uživali. To je napačen pristop k vzgoji otroka, kajti tako mu damo vedeti, da je nekaj vreden le takrat, ko dela, ko je produktiven, pomaga drugim, sicer pa ne.

Izgorevanje do izgorelosti oziroma adrenalnega zloma lahko traja zelo dolgo. Poteka v več stopnjah. Raziskovalka adrenalne izgorelosti, psihologinja A. Pšeničny, navaja naslednje stopnje izgorevanja, vse do adrenalnega zloma.

• Začne se z utrujenostjo, fizićno, psihično in kognitivno.
• Utrujenost se kopiči in pride do preutrujenosti. Človek se ponavadi odloči za počitek, a tisti, ki se ceni in spoštuje le glede na svoje delo in dosežke, bo te znake spregledal. Zaradi preutrujenosti njegova delovna učinkovitost pade, a v težnji po izpolnjevanju delovnih ciljev se že bolj zažene pri delu in to vodi do naslednje stopnje.
• Za izčrpanost je značilen občutek kronične utrujenosti, ki ga oseba skrajn o zanika in je ob tem skrajno storilnostno usmerjena-deloholize. Izčrpanost lahko traja tudi do dvajset let in oseba lahko živi precej nekakovostno življenje.
• Izčrpanost vodi v očutek ujetosti v načinu življenja, dela in odnosov. Težave se stopnjujejo do občutkov krivde, ker ne naredi dovolj, in slabšanja samopodobe. Občutek ujetosti lahko traja eno do dve leti.
• Adrenalni zlom je zadnja faza, ki se kaže kot skoraj popolna izguba energije, kot velik psihofizični in nevrološki zlom. Oseba lahko prespi večji del dneva, težko ohranja budnost , nima koncentracije, kratkoročni spomin je izredno omejen. Lahko se izrazi v obliki hudih anksioznih in depresivnih simptomov, ali pa celo s kapjo ali infarktom.

K uspešnemu okrevanju vodi močna sprememba življenjskega sloga ter poiskanje terapevtske ali zdravniške pomoči. Pravzaprav je izgorelost nekako odskočna deska k veliki pozitivni spremembi v življenju, če se človek ni uspel ustaviti in posikati boljše poti prej. Ni vse črno, kar se zdi črno, in ni vse belo, kar se zdi belo. Kar se zdi najslabše, je včasih tudi največje darilo.