Diagnostika bakterijskih povzročiteljev bolezni urogenitalnega trakta

Okužba sečil rezultira v vnetem sečnem mehurju (cystitis),vnetju sečevoda in ledvic (nephritis in pyelonephrytis ).Najpogostejši povzročitelji omenjenih kliničnih stanj so naslednji mikroorganizmi : E. coli in druge enterobakterije, Enterococcus, Pseudomonas auerguinosa, S. aureu, S. saprohyticus in S. agalacticae ter nekateri drugi mikroorganizmi. Simptomi obolenja so hematuria (prisotnost krvi v urinu), disuria (pogosto odvajanje vode) in topa bolečina suprapubično, torej v spodnjem delu trrebuha, lahko se pojavi tudi povišana telesna temperatura. Za diagnostične namene napravimo urinokulturo po Sanfordu, gre za kvantitativno metodo, na podlagi katere se odločimo za antibiotično zdravljenje. Vzamemo srednji curek urina,in sicer vsaj 10 ml, nato pa pripravimo mešanico s fiziološko raztopino v razmerju 1:1000.Nato 0,1 ml končne raztopine prenesemo na gojišče in raz ažemo s hokejko ter inkubiramo. Preštejemo porasle kolonije in rezultat pomnožimo z deset na četrto potenco. Dobljeno število je število bakterij v vzorcu urina. Če preštejemo deset ali več kolonij, je to znak signifikantne bakteriurije. Odvzem urina za preiskave pri dojenčkih poteka s pomočjo urinske vrečke ali urinskega zbiralnika. Druge invazivne metode pa so še odvzem urina s pomočjo katetra, torej kateterizacija, in suprapubična punkcija. Ob vsakem odvzemu, tudi pri zdravem človeku, pa bi v urinokulturi našli komenzalno floro urinarnega trakta, kamor uvrščamo koagulaza negativne stafilokoke, alfa hemolitične streptokoke, po gramu pozitivne difteroidne bacile, Lactobacillus in Bacillus.

Komenzalna flora genitalnega trakta pa zajema E.coli, Enterococcus in Lactobacillus, koagulaza negativne stafilokoke, kvasovke in mnoge anaerobe. Mnogo je govora o povzročiteljih spolno prenosljivih okužb. Najbolj znani so naslednji: Clamydia trachomatis, Neisseriae gonorhoeae, Troponema pallidum, urogenitalne mikoplazme, Trichomonas vaginalis, med virusi pa irus herpes simpleksa ter človeški papiloma virusi. Specifičen je odvzem kužnin prei spolno prenosljivih boleznih, in sicer moramo pri sumu na kladmijsko okužbo odvzeti bris cerviksa ali urethre pri ženskah ter bris urethre pri moškem. Nato pa je najučinkoviteje vzorec poslati na PCR preiskavo. Pri sumu na gonorejo odvzamemo bris cerviksa pri ženskah in bris urethre pri moških. Pri sumu na virus herpes simpleksaobrišemo mehurčke, pri sumu na papiloma viruse pa odvzamemo delček bradavice.

Velja omeniti še nekatere dejavnike, ki zvišujejo tveganje za okužbe urinarnega trakta, in sicer so to sladkorna bolezen, obstrukcije, posegi zaradi zdravljenja, nosečnost in starost. Seveda pa ima urinarni trakt razvite obrambne mehanizme, kot so visoka osmolalarnost, visoka koncetnracija sečnine, pretok, nizek pH, intaktna sluznica ter normalno prisotna flora v tem predelu. Najpogostejši Tipični povzročitelji urinarnih okužb pri mlajših, spolno aktivnih ženskah so E.coli in S. saprophyticus, pri otrocih fantkih in bolnikih z ledvičnimi kamni pa Proteus mirablis,, pri starejših moških zlasti Enterococcus faecallis, pri bolnikih s sladkorno boleznijo pa Klebsiella spp., Candida spp. in S. agalacticae.