Testiranje občutljivosti bakterij za protimikrobna zdravila

Občutljivost bakterijh za protimikrobna zdravila lahko preverimo na dva načina, in sicer na osnovi fenotipičnih lastnosti (antibiogram) ali pa v zadnjem času tudi na podlagi določanja nukleotidnega zaporedja, ki posreduje odpornost proti določenim antibiotikom. Antibiogram je torej metoda, s katero določamo občitljivost bakterij na antibiotike. In sicer testiranje opredeljujejo različni mednarodni in državni standardi. V Sloveniji povzemamo standarde CLSI ( Slinical and Laboratory Standards Institute ZDA). Ločimo disk-difuzijski antibiogram, dilucijski antibiogram in antibiogram na osnovi difuzijskega gradienta. Najpreporstejši je disk difuzijski antibiogram, kjer v čisto bakterijsko kulturo v petrijevki (konfluentna rast) vstavimo diske, prepojene z antibiotiki, ki nato difundirajo v okolico. Cona, v kateri zaradi difuzije antibiotika ni baketrijske rasti, se imenuje cona inhibicije. Seveda je pri tej metodi potrebno standarizirati določene parametre. Ti so:

• pH gojišča



• Sestava gojišča ( NaCl izboljša občutljivost za detekcijo odpornosti proti meticilinu pri S aureusu)



• Obstojnost zdravila na različnih temperaturah



• Velikost inokuluma



• Čas inkubacije



• Merabolna aktivnost mikroorganizma

Dilucijski antibiogram je kvantitativna metoda. Z dilucijskim antibiogramom določamo MIK (minimalna inhibitorna koncentracija, ki ustavi razmnoževanje bakterij) in MBK ( minimalna baktericidna koncentracija, najbižja koncetnracija antibiotika, ki vse bakterije uniči). Kako določimo MIK in MBK. MIK določimo tako, da si pripravimo razdredčnine rastočih koncentracij antibiotika v bujonih in nato v vse dodamo enako količino inokuluma ter nato zadevo inkubiramo. MIK je koncentracija antibiotika v prvi epruveti, kjer ni vidne rasti. MBK pa določimo tako, da iz vsake epruvete, kjer ni zrastla nobena kultura, zasejemo vzorec na gojišče. Tisto gojišče, kjer ne zraste nobena kultura, nam nakazuje na bujon z MBK.

Antibiogram na osnovi difuzijskega gradienta pa je metoda, ki temelji na traku, na katerem so impregnirane rastoče koncentracije antibiotikov Nato ga položimo na trdno gojišče in inkubiramo. Po inkubaciji pa preverimo, kje elipsa seka ta impregnirani trak in to je MIK.