Alzheimerjeva bolezen je prizadela približno 4,5 milijona Američanov. Je najpogostejši vzrok demence v zahodnih državah. Pri približno 10% ljudi nad starostjo 70 let opažamo izgubo spomina, pri približno polovici gre za AB. Alzheimerjeva bolezen je opredeljena kot progresivna demenca, torej demenca, ki vedno bolj napreduje v slabše stanje. Najpomembnejši dejavniki tveganja za razvoj AB so starost in družinska zgodovina. Mehanizem nastanka bolezni je v kopičenju beta amiloidnih plakov (gre preprosto za proteine) v možganih, in sicer ekstracelularno. Bolezen v svoji napredovani fazi onemogoči normalne socialne interakcije. Trenutno je na voljo nekaj zdravil, ki izboljšujejo delovanje holinergičnih sinaps, gre za inhibitorje acetilholinesteraze, torej ti povečajo razpoložljivost acetilholina v holinergični sinapsi. Med ta zdravila štejemo takrin, donepezil, rivastigmin in galantamin. Raziskave kažejo, da so zdravila učinkovitejša v zgodnjih fazah bolezni in manj učinkovita v že napredovanih fazah bolezni. Zakaj je tarčno mesto ravno holinergična sinapsa. Vemo namreč, da je acetilholin povezan s kognitivno funkcijo, učenjem in spoinom. Naj med zdravili za AB omenim še memantin, bloker NMDA receptorjev za glutamat.
Ni komentarjev:
Objavite komentar