Človek naj bi izločal iz znojnic v pazdušni kotanji, okrog prsnih bradavic, popka in genitalij s potom v majhni količini človeške feromone. Ker te žleze dozorijo v puberteti, je to najverjetneje razlog, da pričnemo takrat čutiti privlačnost nasprotnega spola. Med substancami znoja sta tudi androstenon in androstenol. Moški izločajo v pazdušni kotanji do petdesetkrat več androstenona kakor ženske. Androstenon je derivat testosterona in naj bi vplival na endokrino ravnotežje nasprotnega spola, saj povzroča višjo raven kortizola v ženskem organizmu. Kortizol je glukokortikoidni hormon, derivat holesterola, ki ga izloča nadledvična žleza ( Zona fasciculata in Zona reticularis ).
Feromoni igrajo pomembno vlogo pri izbiri partnerja. V tem primeru gre za povezavo z imunskim sistemom via olfaktorno območje v nosu. Gre za spolno selekcijo, katere namen je ta, da bodo morebitni potomci genetsko čim boljši. Osnovo imunskega sistema predstavlja MHC ( Major histocompatibility complex). Gre za genetsko najgostejše območje na človeški DNK, ki kodira vse proteine, ki se nahajajo na površini celic kot celici lastni ali tuji antigeni. Očitno tovrstne značilnosti našega imunskega sistema vplivajo na to, da nas najbolj privlači vonj posameznikov, katerih odpornost na bolezni je čim bolj različne od naše. Tako je zagotovljena visoka imunska diverziteta potomstva. Leta 1995 je švicarski biolog Wedekind determiniral vlogo MHC v spolni selekciji. Poskus je bil zasnovan takole: skupina študentk ženskega spola je povonjala majice, ki so jih nosili študentje, a brez uporabe raznih dišavnih sredstev. Študentkam je bil najbolj všeč vonj tistih majic, ki so jih nosili študentje, katerih imunski sistem se je najbolj razlikoval od njim lastnega. Obraten učinek pa so dosegli z uporabo kontracepcijskih tablet. Jemanje le teh namreč telo prepriča, da je ženska že noseča, to pa pomeni, da žensko bolj privlačijo vonji, ki jo povezujejo z domačnostjo in bližino, torej tudi vonj otroka. V tem primeru so ženske bolj dovzetne za vonje osebkov, katerih imunske značilnosti so čim bolj podobne njihovim. Švedski raziskovalci so raziskovali tudi razlike med odzivanjem na določene feromone pri homoseksualnih in heteroseksualnih moških. Uporabili so dve kemikaliji, in sicer derivat testosterona iz moškega znoja ter estrogenu podobno substanco v ženskem urinu. Obe substanci so že dolgo sumili, da imajo specifično vlogo kot feromoni. Estrogenu podobna substanca je kot običajno aktivirala območje za voh v ženskih možganih, v moških možganih pa je aktivirala hipotalamus, ki sicer igra ključno vlogo v spolnem vedenju. V slednjem primeru je torej ta substanca delovala kot feromon. Derivat testosterona pa je pretežno aktiviral hipotalamus v ženskih možganih in območje za voh v moških možganih. Nato so v poskus vključili še homoseksualne moške in ugotovili, da se odzivajo podobno kakor ženske. Torej odziv hipotalamusa pogojuje spolna orientacija ne pa sam spol. Toliko za danes...trenutno se namreč ukvarjam s feromoni, vonjalnimi receptorji na olfaktornih celicah in podobnimi stvarmi. Tole pa je meni osebno najbolj zanimiv del seminarske naloge, ki jo trenutno pišem :D...
Feromoni igrajo pomembno vlogo pri izbiri partnerja. V tem primeru gre za povezavo z imunskim sistemom via olfaktorno območje v nosu. Gre za spolno selekcijo, katere namen je ta, da bodo morebitni potomci genetsko čim boljši. Osnovo imunskega sistema predstavlja MHC ( Major histocompatibility complex). Gre za genetsko najgostejše območje na človeški DNK, ki kodira vse proteine, ki se nahajajo na površini celic kot celici lastni ali tuji antigeni. Očitno tovrstne značilnosti našega imunskega sistema vplivajo na to, da nas najbolj privlači vonj posameznikov, katerih odpornost na bolezni je čim bolj različne od naše. Tako je zagotovljena visoka imunska diverziteta potomstva. Leta 1995 je švicarski biolog Wedekind determiniral vlogo MHC v spolni selekciji. Poskus je bil zasnovan takole: skupina študentk ženskega spola je povonjala majice, ki so jih nosili študentje, a brez uporabe raznih dišavnih sredstev. Študentkam je bil najbolj všeč vonj tistih majic, ki so jih nosili študentje, katerih imunski sistem se je najbolj razlikoval od njim lastnega. Obraten učinek pa so dosegli z uporabo kontracepcijskih tablet. Jemanje le teh namreč telo prepriča, da je ženska že noseča, to pa pomeni, da žensko bolj privlačijo vonji, ki jo povezujejo z domačnostjo in bližino, torej tudi vonj otroka. V tem primeru so ženske bolj dovzetne za vonje osebkov, katerih imunske značilnosti so čim bolj podobne njihovim. Švedski raziskovalci so raziskovali tudi razlike med odzivanjem na določene feromone pri homoseksualnih in heteroseksualnih moških. Uporabili so dve kemikaliji, in sicer derivat testosterona iz moškega znoja ter estrogenu podobno substanco v ženskem urinu. Obe substanci so že dolgo sumili, da imajo specifično vlogo kot feromoni. Estrogenu podobna substanca je kot običajno aktivirala območje za voh v ženskih možganih, v moških možganih pa je aktivirala hipotalamus, ki sicer igra ključno vlogo v spolnem vedenju. V slednjem primeru je torej ta substanca delovala kot feromon. Derivat testosterona pa je pretežno aktiviral hipotalamus v ženskih možganih in območje za voh v moških možganih. Nato so v poskus vključili še homoseksualne moške in ugotovili, da se odzivajo podobno kakor ženske. Torej odziv hipotalamusa pogojuje spolna orientacija ne pa sam spol. Toliko za danes...trenutno se namreč ukvarjam s feromoni, vonjalnimi receptorji na olfaktornih celicah in podobnimi stvarmi. Tole pa je meni osebno najbolj zanimiv del seminarske naloge, ki jo trenutno pišem :D...
Lep vikend in pazite pri izbiri parfuma, ker vam lahko spremeni življenje....hehe :D
Ni komentarjev:
Objavite komentar