KoMetek 057

Ne moreš osrečiti drugih, če najprej ne osrečiš sebe.

Brian Tracy

Severna Avstrija

V soboto sva si z Urško ogledali Linz,Gmudn in Traumsee.Po približno štirih urah vožnje po zasneženi Avstriji smo prispeli v Linz ob reki Donavi, ki je tretje največje avstrijsko mesto, le približno trideset kilometrov oddaljeno od češke meje.Tu smo si ogledali dva sakralna objekta. Če povem po resnici o prvi cerkvici, ki smo jo obiskali ne vem kaj dosti, mi je pa zato druga bolj ostala v spominu, namreč gre za Martinovo cerkev z ravno streho, ki je hkrati tudi najstarejša cerkvica tega področja, zgrajena je bila v petnajstem stoletju. Notranjost smo si lahko samo na kratko pogledali, je pa ta tipična arhitektura menda prisotna tudi pri gradnji prekmurskih cerkvic, ki prav po stilu gradnje nosijo ime martinove cerkve (ne vem, če se po pravilih pravopisa ta prevzem stila piše z veliko začetnico,tako da se za morebitno napako oproščam :).Nato je sledilo nekaj prostega časa, z Urško sva raziskali grad in preko obzidja fotografirali zamegljeno Donavo. Nato pa še stojnice, kjer naju je razočarala bora ponudba domačih izdelkov-niti enega samega linškega piškota, našli sva le kupe nakita,svečk in indijskih odganjalcev sanj. Je pa zato dosti bolj zadišalo kuhano rdeče vino, jaz , kot voznica, pa sem si privoščila kuhano koruzo :). Ja, nisva našli nobene "avtohtone hrane", klobase z zeljem pa nama niso ravno prišle na misel, ker so kar konkreten zalogaj :). Nato pa vožnja proti Gmundnu, mestu, ki je znano po porcelanu. Nekaj minut iz Gmudna smo si ogledali otoček na jezeru Traumsee. Po svoje fascinantno, ampak je bil takšen mraz, da smo komaj čakali na topel avtobus.Vmes smo se še slikali za enega izmed bistriških časopisov,ker je z nami slučajno potoval njihov novinar. In za na konec še ogled mesta Gmunden, kjer smo se sprehodili do pofreskane cerkvice. če se ne motim posvečene Sv. Florijanu, ki je tudi nafreskan na veličastni zunanji freski. Zopet smo imeli nekaj protega časa do večera. Z Urško sva malo pohajkovali po prestižnih trgovinah in si "pasli" oči na prestižno dragih oblačilih in urah in vsem, kar ti pade na pamet. Čisto preveč za študentske žepe, tako da sva raje poiksali kavarno, naročili topli čaj in uro preživeli ob pogledu osvetljeno mesto. Kmalu sta prisedla dva starejša Avstrijca, uglajena gospod in gospa, simpatičen parček :)... malo smo skušali komunicirati v nemščini, malo v angleščini. No, gospa se je kar sama ponudila in naju sva navdušena fotografirala. Nato pa jesledil odhod proti domu, še postanek n postajališču Landzeit in nato prihod domov.

Takšni enodnevni izleti so v bistvu res super stvar, ne pretirano naporni, ne pretirano dolgi, predvsem pa lahko zveš in si pogledaš nekaj novega na ne pretirano drag način.

Lp

Ko gledamo, vidimo prihodnost!

Gledanje vsekakor ni pasiven proces.Če bi bilo temu tako, ne bi prihajalo do optičnih iluzij in verjetno tudi ne bi bili sposobni ujeti žoge.Do iluzij prihaja, ker z možgani zaznamo bistveno več, kakor pa vidimo z očmi, ki samo zaznavajo fotone.Naši možgani skušajo v vidno sliko vračunati tudi dimenzijo časa oziroma okolice. Zato se nam, ko hodimo, nekateri predmeti približujejo hitreje kot drugi. Možgani morajo znati na podlagi izkušenj iz preteklosti predvidevati gibanje predmetov v prihodnosti.Čeprav npr. vidna informacija o proti nam leteči žogi potuje do možganov le delček sekunde, je to vseeno dovolj, da je nikoli ne bi mogli ujeti. Naslednji poskus: Imamo žarnico in žogo, ki leti mimo žarnice, ravno v trenutku, ko se ta zasveti. In nista postavljeni linearno, torej tako, da bi žoga zakrila žarnico. Ko torej žoga leti mimo, istočasno žarnica zasveti. A izkaže se, da posameznik to zazna takole... žarnica zasveti, ko žoga že odleti mimo, čeprav se oba dogodka zgodita istočasno. Do zamika pride, ker zna možganski sistem za generiranje prihodnosti obravnati samo napovedljive dogodke, kakor je gibanje žoge, za zato njeno gibanje prestavi za desetinko sekunde v prihodnost. Nasprotno pa utripanja žarnice ne zna napovedati.Zato se naključnjemu posamezniku zgodi, da se ta dva dogodka ne zgodita istočasno. Prav tako so napovedovalno moč vizualnega sistema preverjali tudi takole. Posameznikom so kazali slike s pravokotnikom, a na vsaki naslednji sliki je bil pravokotnik nekoliko bolj zamaknjen, torej se je nekako kotalil. Nato so na neki točki posnetek ustavili in vprašali, v kakšnem položaju je bil pravokotnik. Testirancem se je pravokotnik vedno zdel nekoliko bolj zamaknjen, kakor pa je v resnici bil, kar pomeni, da so možgani zaznali njegovo pozicijo v prihodnosti.

Več o optičnih iluzijah na spletni strani http://www.changizi.com/.

Pa še komentar zgornje slike. Ravne rdeče črte vidimo ukrivljene, čeprav so v resnici ravne.To pa zato, ker si možgani radialno postavljene črne črte predstavljajo kot gibanje v sliko. Zato skušajo tudi rdeče črte predstaviti tako, kakor bi bile videti delček ssekunde v prihodnosti, če bi se resnično gibali proti sliki.

KoMetek 056

"Če dolgo živeti ti mar, zaljubiti nikoli in nikdar"

S. Jenko

Moj novi hobi

... ali pa kar resno delo. Torej, moja dolgoletna želja je bila, da se naučim igranja kakšnega instrumenta, odkar sem po vseh štirih pri sedmih letih zbežala iz glasbene šole v Konjicah. Ne znam obrazložiti, kakšna nagonska sila me je gnala od tam :D, ampak zdaj je, kar je. Nič ne znam zaigrati na svoj sintisajzer, ki sem si ga pri šestih letih prigarala na televizijskem Hugotu,ko je bilo treba igrati Hugota potapljača, nakar me je nesrečno pojedla riba in sem zasedla drugo mesto, prvo mesto pa je zasedel odrasel moški in s sabo domov odnesel prvo nagrado, "dvonadstropni" sintisajzer...meni pa je ostal zadovoljivi enonadstropni Casio! Še zdaj imam nočne more... :D Šalo na stran... Torej, glasbena šola na daljavo se mi je zdela edina prava možnost glede na mojo starost in časovno usklajevanje s študijem.Paket vsebuje tri DVD-komponente, notrni zvezek in pesmarico, omogočen imaš vstop na forum in SKYPE konzultacije s tutorjem. Na koncu, torej po sedemdesetih lekcijah, pa lahko opraviš še izpit.

Torej, čaka me eno leto in pol vaj... nekaj za dušo ;).

Za vse zainteresirane pa še link:http://www.glasbena-sola.com/

Regulacija srčnega utripa

Zadnje čase se na fizioloških predavanjih ukvarjamo s srcem, tako da v naslednjih besedam malo površinsko strnem pravkar prebrane zakonitosti delovanja srca, ker ko enkrat stvar zapišeš s svojimi besedami, je zlepa ne pozabiš ;).Srčni iztis je termin, ki ga opredeljujemo kot produkt utripnega volumna, torej volumna, ki ga srce izstisne ob eni sistoli, in frekvence utripa srca.Da bi lahko razumeli mehanizme uravnavanja srčnega utripa in moči iztisa, moramo poznati oživčenje srčne mišice. Za boljšo predstavo je spodaj slikca, ki prikazuje simpatično in parasimpatično inervacijo srčne muskulature.

V osnovi simpatikus pospešuje frekvenco bitja srca, parasimpatiikus pa jo zavira. V mirovanju prevladuje delovanje parasimpatikusa. To so dokazali z naslednjim poskusom.Če zdravemu človeku damo atropin, ki deluje kot antagonist muskarinskih (M2) receptorjev, torej jih inhibira, to pomeni, da parasimpatični nevrotransmiter acetilholin na te receptorje ne more delovati, s tem povišamo frekvenco bitja srca. Če pa damo človeku propranolol, ki deluje kot antagonist beta andrenergičnih receptorjev (natančneje beta 1) s tem onemogočimo delovanje noradrenalina=norepinefrina na te receptorje, le malo znižamo frekvenco bitja srca. Torej, če odstranimo vse živčne stimuluse na srce, s tem frekvenca bitja srca naraste na približno 100 utripov na minuto, takčni frekvenci brez živčne stimulacije pravimo intrinzična srčna frekvenca.

Nervus vagus, parasimpatični živec, oživčuje z svojo desno vejo sinoatrialni vozel (predel, kjer se prožijo akcijski potenciali za krčenje celotnega srca), z levo pa atrioventrikularno prevodno tkivo, ki skrbi za zakasnitev potencialov pri prenosu iz atrijev v vetrikle.To lepo prikazuje zgornja slika. Kako torej parasimpatikus upočasni ritem srca. Acetilholin, parasimpatični nevrotransmiter, ob vezavi na muskarinske receptorje, sproži aktivacijo G-proteinov pod celično membrano, ti pa nato ob vezavi na K+ kanale ob membrani povzročijo odprtje teh kanalo, kar povzroči uhajanje kalijevih ionov iz celice in posledično hiperpolarizacijo. To pomeni, da se razdalja med akcijskimi potenciali poveča, ker je potrebno dlje časa, da celica doseže vzdražnostni prag. Prav tako parasimpatikus deluje tudi na moč krčenja srčne mišice, a le malo, saj malo oživčuje srčne stene. Naslednja stvar, ki jo moramo poudariti pri parasimoatični stimulaciji je ta, da stvar poteka izredno hitro. Namreč sam proces aktivacije K+ kanalčkov je izredno hiter, pa tudi acetilholin se iz sinaptične špranje odstrani izredno hitro s pomočjo encima acetilholin esteraze.

Veje simpatikusa do srca prihajajo iz spodnjega enega ali dveh cervikalnih segmentov in zgornjih pet ali šest torakalnih segmentov hrbtenjače. Oživčujejo predvsem stene srca, malo pa tudi sinoatriali vozel. Kako vpliva na frekvenco bitja srca? Torej sproščanje nevtrotransmiterja noradrenalina ob vezavi na beta 1 andrenergične receptorje sproži aktivacijo G- proteina, kar nato aktivira adenilat ciklazo, ki zviša intracelularno koncentracijo cikličnega AMP, ki aktivira proteinsko kinazo A,ki fosforilirajo L-tip napetostno odvisnih Ca2+ kanalov in povečajo verjetnost njihovega odpiranja. Torej kalcijevi ioni hitreje dotakajo, kar pomeni hitrejšo depolarizacijo. To se dogaja v sinoatrialnem vozlu, isto pa se dogaja tudi v simpatičnih receptorjih srčne stene, le da tu veišja koncentracija kalcijevih ionov omogoči večjo moč krčenja. Torej ima simpatikus precejšen vpliv na moč kontrakcije. Glede samega povečanja frekvence, simpatikus deluje tudi tako,da povzroči fosforilacijo fosfolambama, ki v nefosforiliranem stanju inhibira črpalko, ki kalcijeve ione črpajo iz citoplazme, kar pomeni hitrejšo ponovno repolarizacijo.

Sedaj pa omenimo še druge vplive na srčno frekvenco. In sicer najprej baroreceptorski refleks.Baroreceptorji se nahajajo v loku aorte in v karotidnem sinusu. In sicer, ko baroreceptorji zaznajo znižan krvi pritiski, to sproži povišano frekvenco srca. Če se tlak poviša, pa ravno obratno. Če se npr. tlak poviša, se proži zvišana frekvenca akcijskih potencialov do dveh centrov in sicer vazomotornega in kardioinhibtornega centra. Pomembno je vedeti, da je pri vazomotorna pot simpatična i kardioinhibitorna pot parasimpatična. In še tole, pri simpatični poti je udeležen še inhibitorni nevron, ki visoko frekvenco potencialov inhibira v nižjo. Takole.. ko je pritisk visok, se so teh dveh centrov proži visoka frekvenca akcisjkih potencialov, po kardioinhibitorni poti to inhibira delovanje parasimpatika, po vazomotorni poti pa zaradi inhibitornega nevrona to inhibira simpatikus. Posledica je znižana frekvenca bitja srca.

Naslednji je Bainbridgov refleks, kar preprosto pomeni, da večji venski priliv v desni atrij povzroči večji izstis. To je pravzaprav v tesni poveszavi z Frank-Starlingovim mehanizmom, ki preprosto pravi, da, če ob bolj polnem srcu, se posledično povečajo optialne razdalje aktinskih in miozinskih kontraktilnih filamentov, kar pomeni, da je seveda tudi moč kontrakcije večja. In pa še treji mehanizem, gre za respiratorno sinusno aritmijo. To pomeni,da se med vdihom frekvenca bitja srca zviša. Po eni teoriji naj bi bili ti signali posredovani v možgane preko "stretch" receptorjev v pljučih. Po drugi pa naj bi med vdihom padec intratorakalnega tlaka povzročilvečji venski priliv v desno srce in tako po zgornjih dveh teorijah povečal frekvenco srca.Na sinusno respiratorno aritmijo ima zaradi svojega hitrega delovanja največji vpliv parasimpatikus.

Uf, dosti bo :). Lp

KoMetek 055

Prišli so
ledeno hladni dnevi
s topotom konjskih nog
s težavo so prišli skozi
vso toploto in duše
jaz pa še kar sanjam morje
in korake po robu horizonta.
Veter me reže.

Preteklost se v sedanjost preliva,

se v tok prihodnosti izliva,

načrtuje,gradi,ruši, ponavlja,

nove meje, cilje postavlja.
Prinaša vso težo neba v naročje
nove poti postavlja
odnaša kupe besed
zarisuje križišča in na ovinke postavlja
smerokaze
levo desno
in naprej.

Si izgubljen, se najdeš,

se v svetu več ne znajdeš.

Je srečanje, je slovo,

vse, kot je prej bilo.

Polnočni poetizem :)!

Nekaj malega o ledvicah..

Več natančnejše fiziološke obravnave enkrat v prihodnje.V osnovi ločimo pet glavnih nalog ledvic, in sicer vzdrževanje volumna in osmolarnosti telesnih tekočin, uravnavanje ravnovesja elektrolitov,uravnavanje kislinsko-baznega ravnotežja, izločanje presnovnih proizvodov in drugih tujih snovi ter tvorba in izločanje hormonov. Med odpadnimi produkti, ki se izločijo skozi ledvice, so zagotovo najbolj poznani urea, ki nastane pri presnovi aminokislin, urična kislina, ki nastane pri presnovi nukleinskih kislin, kreatinin, ki se izloča iz mišic in bilirubin, ki nastane pri presnovi hemoglobina. Ledvični hormoni so renin, eritropoetin, 1,25 dihidroksivitamin D3, prostoglandini ( tkivni hormoni, večkrat nenasičene maščobne kisline iz 20 C atomov) in kinini (polipeptidi).

Voda v telesu predstavlja približno 60% celotne teže telesa, najmanj je imajo ljudje z veliko maščevja in odrasle ženske. Voda v telesu je razporejena na intracelularno tekočino (ICF -2/3) in ekstracelularno tekočino(ECF 1/3). V intracelularni tekočini so glavni kationi kalijevi ioni in magnezijevi ioni, anioni pa beljakovine in organski fosfati. V ekstracelularni tekočini pa so glavni kationi natrijevi ioni, anioni pa bikarbonatni ion in kalcijevi ioni, beljakovine pa albumini in globulini. Medceličnina je v bistvu ultrafiltrat krvne plazme, saj skoraj ne vsebuje beljakovin. Skozi ledvice vsako minuto teče 25% minutnega volumna, torej nekje 1200 ml krvi na minuto.

"Živmu človku se vse zgodi"

Med zabavo odidem po nekaj denarja na bankomat in ...šok! Manjka mi znatna vsota denarja glede na prejšnjo stanje in med premišljevanjem, kdaj in kje mi je uspelo zapraviti to vsoto, pokličem domov po nasvet in se še naprej sprašujem "kje za vraga",ampak se ne morem spomniti... No, samem mestu dogodka se ni dalo nič spremeniti in zato naslednji dan odidem na banko in povprašam za transakcije v minulem tednu, nakar ugotovim, da sem bila prvega decembra v Kranju in sem tam dvignila manjkajočo vsoto. Vse lepo in prav, ampak jaz sem prvi december preživela v Mariboru na faksu, popoldne pa zagotovo nisem časa "zabijala" v Kranju. Nakar ugotovijo, da je prišlo do tegale po svoje posrečenega spleta okoliščin; prvega decembra se je banki v Kranju nekako sesul sistem in je bilo potrebno "ročno" knjiženje" fizičnih dvigov in pologov in ravno ta dan je v banko prišla gospa s priimkom Ljubič :D, torej moja sopriimkinja. Skratka, dvignila je zame kar veliko vsoto gotovine, bančnik pa je njen transakcijski račun v računalniku poiskal kar pod priimkom in ne po številki tr. računa, a je očitno kliknil na moje ime in priimek in me lepo olajšal za kupček evrov. Ja, naključja so kdaj fascinantna. No, zdaj je že urejeno, verjetno pa ne bi imela nič proti, če bi gospa ta dan opravila kakšen velik polog :D. Šala!

Lep pozdrav.

KoMetek 054

"My future starts when I wake up every morning... Every day I find something creative to do with my life."

Miles Davis

Spolna diferenciacija

Spolni greben se razvije v petem tednu razvoja, v šetem tednu je že popolnoma naseljen s praspolnimi celicami, ki tja prispejo iz rumenjakovega mehurčka, v sedmem tednu pa so že opazne razlike med spoloma. Spolna grebena sta pri obeh spolih sestavljena iz medularne in kortikalne regije, a ju, kot že rečeno, po šestem tednu razvoja čaka različna usoda pri ženskah in moških. Ostanimo še v indeferentni fazi.V tem času sta prisotna dva spolna voda, in sicer mezonefrosni in parazmezonefrosni vod.Paramezonefrosni vod se razvije z uvihavanjem epitelija lateralno od mezonefrosnega voda. In še izgled zunanjih spolovil v indeferentni fazi. Po koncu sedmega tedna pride do ločitve analne in urogenitalne membrane, torej se tvorita anus in urogenitalna odprtina. Nato pa se v sedmem tednu, kot že račeno, prične začetek spolne siferenciacije. Pa začnimo z moškim osebkom. Na prvem mestu velja omeniti SF1 transkripcijski faktor ,ki je pomemben pri izražanju genov, vpletenih v razvoj moškega osebka.Izraža se namreč v nadledvični žlezi, spolnih grebenih, Leydigovih in Sartolijevih celicah.Pomemben pa je, ker poveča izražanje SRY,SOX9 in DAX1. SRY je protein, ki sproži izražanje genov, ki so pomembni za razvij testisov. SOX9 je transkripcijski faktor, ki se veže na promotor gena za Anti-Mullerjev hormon in prav tako omogoči izražanje testisov. DAX1 pa je gen na kromosomu X, katerega preveliko izražaje nasprotuje razvoju testisov. Omenimo še gen WT1, ki je pomemben za normalen razvoj gonad obeh spolov. Pomembna pa sta še fibroblastni rastni faktor (FGF9) in prostoglandin 2 (PGD2), ki ščitita pred prevlado faktorjev ženske razvojen poti.Razvij testisov se začne tako, da se primarni klični povezki v spolnih gonadah pogrezati v sredico, kjer tvorijo testisove povezke.Testisovi povezki so sestavljeni iz Sertolijevih celic, praspolnih celih in Leydigovih celic, ki začno v osmeh tednu izločati hormona testosteron in androstendion. Leydigove celice nato izginejo in se pojavijo šele v puberteti, ko se v testisih pojavi tudi lumen. Pod vplivom Anti-Mullerjevega hormona paramezonefrosni vodi propadejo, od njiju ostale le še appendix testis in utriculus prostaticus. Iz mezonefrosnega voda pa se razvijejo cevčive-ductuli efferentes, nadmodek ter spolna žleza semenjak. Sledi še razvoj moških zunanjih spolovil.

In sedaj še molekularni mehanizmi razvoja ženskih spolnih organov. Najpomembnejša faktorja , ki sprožita razvoj ženske sta R-spondin 1 in WNT-4.

Fotke

Nekaj fotk iz tega meseca, ko bolj "lutam" po "bajti" v pričakovanju decembra. (:

Fiziologija prehranjevanja

Iz fiziološkega vidika lahko razmerje energijskih vrednosti beljakovin,ogljikovih hidratov in maščob opredelimo kot 4:4:9, in sicer na gram teh snovi. Dnevno potrebujemo nekje od 30-50 gramov proteinov, povečini so v mesnih izdelkih prisotni bolj kompleksni proteini z več esencialnih aminokislin, kakor pa jih imajo proteini v zelenjavi. Tako npr. koruza skoraj nima triptofana, ki je esencialna aminokislina. Prehod in absorbcija hranilnih snovi potekata s pomočjo prebavnega trakta, ki je v osnovi zgrajen iz zunanjega seroznega ovoja, longitudinalne mišične plasti, krožne mišične plasti, podsluznice in sluznice. Pomembna sta 2 živčna pleteža, in sicer Meissnerjev in Auerbachov živčni pletež. Kakšna je razlika med pojmoma lakota in apetit.Lakota je občutek, ki nam določa potrebo po hrani.Apetit pa je občutek, ki določa, kateri tip hrane najraje zaužijemo. Kakšne so vloge posameznih odsekov prebavnih poti:

• V ustih poteka s pomočjo jezične lipaze hidroliza maščob, s pomočjo encima amilaza hidroliza škroba in absorbcija malih količin vitamina C ter nenutritivnih substanc, kot je npr. kokain.


• V želodcu poteka najprej denaturacija proteinov s pomočjo endo in eksopeptidaz ter s pomočjo želodčne kisline izločitev železa,vitamina B12 in drugih mineralov iz proteinske vezave.Nato pepsin katalizira hidrolizo proteinov. Poleg tega v želodcu poteka še hidroliza maščob z lipazami in izločanje intrinzičnih faktorjev, potrebnih za absorbcijo vitamina B12.


• V dvanajstniku,vitem in teščem črevesu poteka hidroliza maščob z lipazo iz pankreasa,nato hidroliza škroba z amilazo iz pankreasa, hidroliza disaharidov na ščetinastem obrobku mukoze črevesja,hidroliza proteinov s pomočjo endo in eksopeptdaz, izločenih iz tankega črevesja in pankreasa, hidroliza di in tripeptidov na ščetinastem obrobku mukoze črevesja in absorbcija hranil in vode.


• V debelem črevesju poteka absorbcija nekaterih produktov bakterijske prebave in absorbcija vode.


• V zadnjiku pa poteka shranjevanje odvečnih in neprebavljenih produktov pred izločitvijo.

Sedaj pa nekaj o leptinu, ki ga izločajo adipociti belega maščobnega tkiva, torej je pri debelosti te molekule v telesu več.Ker je leptin velika peptidna molekula, lahko prehaja do možganov samo preko krvno-možganske bariere, in sicer pri eminentii mediani in nato arkuatno jedro pod eminentio mediano kot posledica delovaja leptina sproži dve poti, in sicer oreksigenično in anoreksigenično. Arkuatno jedro je povezano tudi s paraventrikularnim jedrom, ki velja za sekundarno tarčo leptina.Kadar arkuatno jedro zazna visoke koncentracije leptina, se aktivirajo POMT/CART nevroni, ki zavrejo apetit, v primeru nizke koncentracije leptina pa se aktivirajo NPY/AgRP nevroni, ki povelajo apetit. Center vsega nadzora hranjenja je hipotalamus, in sicer imamo tu pet območij z oreksigenerično (spodbujanje apetita) in anoreksigenerično (zaviranje apetita) aktivnostjo. To so arkuatno jedro,lateralno jedro, paraventrikularno jedro, ventromedialno jedro in dorzomedialno jedro. Spodnja slika prikazuje rentgneski posnetek možganov z označenim hipotalamusom.

Lateralna jedra služijo kot center hranjenja, in sicer stimulirajo motorilne nevrone, kar pomeni,da si oseba poišče hrano.Pretirana stimulacija teh jeder vodi v hiperfagijo, kar pomeni pretirano konzumacijo hrane, premajhna stimulacija teh jeder pa vodi v izgubo želje po hrani. Arkuatna jedra imajo zelo veliko vlogo v regulaciji hranjenja.Tu se nahajajo že omenjeni POMP/CART in NPY/AgRP nevroni.V arkuatnem jedru se integrirajo signali preko hormonov iz gastrointestinalnega trakta in adipoznega tkiva.Paraventrikularna jedra so povezana z arkuatnimi jedri in prav tako vključena v regulacijo hranjenja.Ventromedialna jedra prav tako komunicirajo z arkuatnimi jedri.Dorzomedialna jedra pa so center sitosti, ki ob zadostni ravni nutrientov pošljejo inhibitorne signale centru za hranjenje.Stimulacija teh jeder lahko povzroči agagijo (občutek popolne sitosti), medtem ko uničenje teh jeder povzroči, da telo sploh ne čuti sitosti, kar lahko vodi v pretirano debelost. Vsi omenjeni hipotalamični centri so nato povezani z možganskim deblom, ki nato sproži mehanske procese hranjenja.

Kako POMC nevroni zavirajo apetit?Torej v arkuatnem jedru ti nevroni (imenovani tudi nevroni proopiomelanokortina) izločajo alfa melanocite stimulirajoči hormon, ki aktivira melanokortinske receptorje v paraventrikularnih jedrih (MCR receptorji). Pri reguliranju vnosa hrane in porabe energije sta pomembna MCR3 in MCR4 receptor, prvi vpliva na porabo energije v telesu, drugi pa na apetit. AgRP nevroni pa nasprotno inhibira učinek alfa-melanocite stimulirajočega hormona na melanokortinske receptorje. Tudi NPY nevroni imajo oreksigenerični učinek.

Ko smo izredno lačni, lahko nato ob vnosu hrane izredno pretiravamo s količino le te. Zato je organizem razvil tako imenovane kratkoročne mehanizme regulacije, s katero začne zavorati center za hranjenje. V kratkoročni regulaciji so pomembni trije mehanizmi. Prvi je vpliv napoljnjenosti gastrointestinalnega trakta. Ko se želodec in duodenum raztegneta, se preko nervusa vagusa prenesejo inhibitorni signali v možganski center.Naslednji kratkoročni mehanizem so nekateri hormoni, in sicer holecistokinin, ki se sprošča kot odziv na maščobe v hrani, in sicer v žolčniku, pankreasu in želodcu ter nato poveča občutek sitosti in zmanjša apetit.Nato je peptid YY, kic se sprošča na vnos hrane, in sicer predvsem v ileumu in debelem črevesu.Naslednji je grelin, katerega izločanje stimulira praznjenje želodca in ga izločajo kislinske želodčne celice.Nato pa še adiponektin, ki ga izločajo adipociti in zviša odzivnost na inzulin. Tretji kratkoročni mehaniozem reguliranja hranjenja pa je zaznjavanje vnosa količine hrane z receptorji v ustih, a inhibicija,ki nastane s tovrstnim mehanizmom je kratkotrajna in traja od 20-40 minut.Drugače pa je pri intermediarni in dolgoročni regulaciji vnosa hrane.Prvi mehanizem je vpliv koncentracije glukoze,aminokislin in proteinov, in sicer kadarkoli se koncentracija kateregakoli izmed teh treh metabolitov zniža, se želja po hranjenju poveča.Naslednji mehanizem je vpliv temperature na vnos hrane, in sicer se ob izpostavljenosti mrazu kalorični vnos poveča in obratno. Vzrok je v komunikaciji med sistemom za uravnavanje temperature in sistemom za uravnavanje vnosa hrane v hipotalamusu.Naslednji regulatorni mehanizem pa so tudi signali iz maščobnega tkiva.

KoMetek 053

Ko pod oljko imaš svoj dom in igraš se s kamenčkom,inhaliraš vsak atom.Enkrat vprašaš se, zakaj sam si sebi policaj, takrat želiš si tja nazaj...

Serotoninski in dopaminski sistem

Povzetek ni na voljo. Kliknite tukaj, da si ogledate objavo.

KoMetek 052

Se še spomniš, kje je najina pomlad.Se še spomniš, da nekdo ima te rad... ♫

(bv)

Anamneza bolnika s srčnožilno boleznijo

Bolj teoretična objava.Naslednjič več fizioloških okoliščin :).Torej,ko zdravnik jemlje anamnezo pri sumu na srčnožilne bolezni, mora biti pozoren na pravilno jemanje anamneze,to pomeni, da bolnika natančno izpraša, kdaj in kako pride do pojava težke sape in če ga ta npr. ovira pri vzponu po stopnicah, do te mere, da se mora ustaviti. Prav tako mora bolnik natančno opredeliti bolečino, jo torej primerjati s katero znano bolečino ali pa jo uvrstiti na lestvici od ena do deset. Bolnik mora natančno opisati okoliščine, v katerih je npr. izgubil zavest. Prav tako je potrebno poznati bolnikovo stanje pred poslabšanjem.Dva človeka imata lahko popolnoma enake spremembe na karotidnih arterijah,vendar bo tisti, pri katerem se težave zadnji teden naglo stopnjujejo, takoj sprejet na intenzivni oddelek, dugega, ki ima enake bolečine pri približno enakem naporu, pa bomo brez skrbi pustili domov.Glede na pojav prsne bolečine, lahko srčne bolnike razdelimo v štiri NYHA (New York Heart Association) razrede:

• I. Bolnik ima simptome le pri hudih naporih, kot je npr. intenziven šport, odmetavanje snega, prenašanje bremen 30 kg in več...



• II. Težave se pojavijo pri srednjih naporih, kot je npr. hoja več kakor eno nadstropje, sicer pa ne omejujejo vsakodnevnih opravil.



• III. Simptomi omejujejo vsakodnevna opravila, a jih počitek omili.



• IV. Bolnik pravzaprav ne zmore nobene aktivnosti in je vezan na stol ali posteljo. Simptomi se pojavljajo tudi med počitkom.

Prav tako moramo povprašati po zdravilih, ki jih bolni jemlje, pa tudi o morebitnih alternativnih metodah zdravljenja, ki se jih je v preteklosti posluževal.Prav tako moramo povprašati o morebitnih kroničnih boleznih, ki lahko vplivajo na pojav srčnožilnih zapletov, in sicer so to arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen ali pa povečan nivo maščob ali holesterola v krvi (hiperlipoproteinemije). Prav tako nas zanimajo že preolele bolezni (npr prebolela revmatična vročica v otroštvu, sifilis...) in takratni postopki zdravljenja.Glede družinske anamneze nas zanima, če je kateri izmed sorodnikov doživel srčni infarkt pred 50-im letom starosti, zanimajo nas nekatere dedne bolezni in seveda prisotnost srčnožilnih bolezni v družini. Od razvad sta pomembna kajenje in prekomerno uživanje alkoholnih pijač.Poklici niso značilno povezani z obolenji srca in ožilja, razen če npr. ne vključujejo telesne aktivnosti ali pa gre za poklic, ki zahteva zdravo srce in bi bolnik skušal svoje težave pred zdravnikom prikriti.

Plani!

Ja, da blog dobi malo osebnega pridiha, da ne bo govora samo o medicni in mislenih prebliskih... Kakšni so torej načrti? Trenutno imam bolj fotografske "plane".Imam namreč kar nekaj bolj ali manj preizkšenih kvalitetnih programov za spletno objavljanje in moram reči, da je mogoče sestaviti fascinantne kompilacije fotografij... seveda pa je potrebno najprej dobiti fotografije. Tretnutno jih premorem bolj malo, večinoma še poletne, v jeseni še ni bilo prave priložnosti. Zato bo treba nekajkrat vstati s petelini in pofotografirati razne lokacije še pred zimo.Zimsko fotografiranje pa je tako ali tako poglavje zase :). Moja velika želja je obisk kakšnega večjega evropskega mesta v predbožičnem času, tako da se odločam za eno izmed avstrijskih predprazničnih destinacij. Obvezno s fotoaparatom. :) Tako da po praznikih upam,da bo na računalniku vsaj kakšnih sto res kvalitetnih fotografij, seveda upoštevajoč zmožnosti fotoaparata...nato pa bo lahko nastal kakšen kvalitetni spletni album.Kar pa se adrenalinskih podvigov v letu 2010 tiče, pa upam, da jih bo ogromno.Letos smo punce stvorile nekakšno pravo "klapo" za takšne podvige in moram reči da smo neizmerno uživale.Žal nismo mogle izpeljati vseh načrtov, ker te stvari kar precej stanejo, zato se bo treba z novim letom tega lotiti bolj racionalno, več primerjati in izbirati. Tako da upam, da bo možnost kakšnega organiziranega nočnega sankanja iz Ljubelja še pozimi, nikakor pa se mi ne izmakne padalo spomladi :), ali pa kar padalski izpit s samostojnim skokom po opravljenem tečaju,ki je še bolj adrenalinski, in obvezno canyonig in prilično raziskovanje gorenjskih kotičkov.To sta dva "must -dos" projekta. Pa upam,da mi bo uspelo še tekom leta zamenjati fotoaparat za zrcalnorefleksno "mašinco".No, na prvem mestu pa seveda šola :) Ja,čas je zlato. Da ga bo le dovolj za vse...

KoMetek 051

Pesmica

Zgodi se le enkrat, nikoli dvakrat,

trenutke, ni moč zadržati,

postanjejo preteklost,

življenje mine tako naglo,

vendar pravzaprav le za pogumne,

močne, prave ljudi.

Če pride tvoj trenutek,

ga nikar ne zamudi.

Kajti ljubezen lahko splahni v hipu

in čar trenutka zbledi.

Daljna pesem bo odzvanjala v tvoji glavi.

In tvoje srce bo slutilo, da je usoda pošepetala v tvoje uho...

Nikar se ne zapiraj vase, ljubljeni prijatelj,

kajti nagrajen boš za tvoja prizadevanja in tvoje napore.

Če je vse izgubljeno in si našel ljubezen, resnično ljubezen,

imaš vsaj nekaj. Pika za konec.

...

Najdena nekje med zgubljenimi,po svoje zgovorna, malo otožna,še zdaleč ne depresivna :).... za poživitev dneva, razbijanje dolgčasa in v razmislek.

Slika dneva

Nasina slika dneva, torej 14.11.2009.Prikazuje dve spiralni galaksiji, meni osebno fascinanta. In tudi naspoh te slike dneva na Nasini spletni strani nikoli ne pustijo ravnodušnega,ker narava ni največja samo v najmanjšem, je tudi ogromna v orjaškem. :)

Povezava med zdravniki in medicinskimi sestrami

Sodelovanje medicinskih sester in zdravnikov je pravzaprav staro toliko, kot je staro človeštvo, ker so ti poklici v bolj ali manj profesionalizirani obliki prisotni v družbah vseh časov. Nekje od leta 1960 naprej pa je pričelo prihajati do velikih sprememb v vsebini dela zdravnikov in medicinskih sester. Vzrok je posledica tehnološkega, profesionalnega,političnega in v zadnjih časih tudi ekonomskega pritiska, torej je moralo priti do oblikovanja ločenih poklicnih teritorijev z dejavnostmi, razdeljenimi po hierarhični lestvici. United Kingdom Central Council je leta 1986 vzpostavil standarde na tem področju, torej predpise glede izobrazbe in usposobljenosti medicinskih sester in porodnic, V preteklosti je navzven medicinske sestre in zdravnike razlikovala spolna pripadnost. Zdravniki so namreč zlasti v obdobju od renesanse dalje izločili ženske in jim nato v 19. stoletju uradno prepovedali študij medicine. Določene posameznice so se proti tej prepovedi borile, a doživele zelo hud odpor. Po prvi svetovni vojni je bila ta prepoved odpravljena. Nasprotno pa je zdravstvena nega na osnovi prizadevanja njene utemeljiteljice njene moderne variante, Florence Nightingale, poudarjala ločenost od moškega sveta in tako dosegla neko ločeno zdravstvenonegovalno avtonomijo. Zdravniki in medicinske sestre se seveda razlikujejo po izobrazbi, ki vpliva na mišljenje, sistem stališ in vrednostni sistem. Pri medicinskih sestrah je poudarek na praktičnem usposabljanju, negi bolnika in razumevanju zdravnikovih navodil. Naslednja razlika je pripadnost sloju. Zdravniki praviloma izhajajo iz višjega srednjega in višjega sloja,medicinske sestre pa iz nižjega srednjega in nižjega sloja. Tu je seveda potrebno omeniti lokalne in časovne specifike, kar pomeni, da so na primer v začetku 19. stoletja zdravnike uvrščali v služabniški ali obrtniški sloj in so si ugled pridobili šele v drugi polovici stoletja. Prav tako je takrat med medicinske sestre vstopalo mnogo žensk iz višjih slojev, pri svojem delu so pogosto prišle v konflikt z zdravniki, saj so bile formalno podrejene, a v socialnem smislu enakovredne. Poklicna socializacija pomeni ponotranjenje oziroma internacionalizacijo znanja, ki ga dobimo tekom formalnega izobraževanja. Ne samo znanja, tudi spretnosti, vrednot, stališč, stereotipov in načinov ravnanja, ki so značilni za določeno subkulturo. Najmočneje se ta proces vtisne v novince v prvih letih opravljanja poklica in vsebuje splet informacij, izkušenj ,čustev, spodbujanja določenega ravnanja in celo »kaznovanja« neustreznega delovanja, govorjenja, celo oblačenja ali telesne drže. Naslednja razlika je reguliranost, ki se navezuje na vprašanje, kdo in kako določa delovanje pripadnikov neke poklicne skupine. Tu lahko rečemo, da imajo zdravniki sorazmerno veliko avtonomijo glede svojega delovanja in izobraževanja, medtem ko so medicinske sestre odvisne od zdravnikov, ki določajo njihov položaj v okviru sistema.

KAJ DETERMINIRA SODELOVANJE ?

· Medosebne determinante – V tem kontekstu so pomembne interakcijske spretnosti vseh vključenih, kar pomeni pripravljenost na sodelovanje, želja biti in ostati v skupini .Na to predvsem vpliva osebnostna zrelost, deloma pa seveda tudi same komponente izobraževalnega sistema,ki nas pripravijo na to vlogo. Pomembna je zaupnost in medosebno spoštovanje. Morda celo najpomembnejša zadeva na tem mikro nivoju je poklicno in osebno samozaupanje, kar pomeni dovolj veliko stopnjo samozavesti, ki nam v medosebnih odnosih daje potrebno integriteto.
· Organizacijske determinante – Znotraj neke organizacije morajo biti zagotovljeni ustrezni mehanizmi komunikacije in koordinacije. To pomeni, da morajo biti zagotovljena ustrezna sredstva za delovanje, od najbolj »banalnih« do bolj kompleksnih: čas, prostor, material, podpora pri pridobivanju znanja…Prav tako mora organizacija zagotavljati dovolj veliko podporo menedžmenta, ker je potrebno nove postopke, paradigme, veščine in znanja čim prej ustrezno vpeljati med zaposlene, brez ustvarjanja razlik. Če te podpore in enakomerne delitve dela ni, se lahko med zaposlenimi pojavijo občutki nezadovoljstva, ki lahko vodijo tudi v izčrpanost in pregorelost. Temu se je mogoče izogniti, kot že rečeno, z ustrezno podporo menedžmenta, ki skrbi za usklajevanje timskega dela. Druga skrajnost pa je ta, da lahko zaposleni »time« vidijo kot dodatno obremenitev. Primer organizacijske podpore sodelovanju je naslednja študija. V ZDA so že v 80 letih ugotovili, da imajo nekatere bolnišnice dovolj medicinskih sester, v drugih pa se stalno borijo s pomanjkanjem tega kadra. Nato so analizirali vzroke za privlačnost določenih ustanov in ugotovili, da os v njih prisotni boljši odnosi med zdravniki in medicinskimi sestrami. Sestre so imele potrebno avtonomijo, sodelovanje z zdravniki je bilo na ustrezni ravni… Zanimivo so v teh bolnišnicah ugotovili tudi nižjo stopnjo umrljivosti, za 4,6%. Kot ključni element so identificirali podporno organizacijsko ozračje.
· Sistemske determinante – Na sodelovanje vpliva družbeni sistem, kulturni sistem, poklicni sistem in izobraževalni sistem. Družbeni sistem vključuje politično ureditev in porazdelitev moči. To namreč lahko spodbuja sodelovanje, kot je napisano v aktih večine sodobnih držav, ni pa nujno tako. Da podamo praktičen primer na tem mestu: V Veliki Britaniji ministrstvo za zdravje preko projektnega financiranja spodbuja medpoklicno sodelovanje v zdravstvu. Kulturni sistem zajema vrednote, prepričanja in ravnanja ljudi, kajti različne kulturne skupine lahko vsebujejo različni »intelektualno prtiljago«, torej, kako gledajo na določeno situacijo, kje vidijo vzroke za določene probleme… O vplivu poklicnega sistema smo že razpravljali, potrebno je vzpostaviti dinamične poklicne meje znotraj nekega poklica. Vpliv izobraževalnega sistema na sodelovanje pa je vidno v tem kontekstu, da ljudi ne pripravlja na njihov poklic samo iz strokovnega stališča, temveč skrbi za razvijanje njihovih osebnostnih determinant, komunikacijskih spretnosti…

Eksperimentalne študije so potrdile vpliv na skrajšanje ležalnih dob, zmanjšanje stroškov zdravljenja, zadovoljstvo bolnikov, izboljšano komunikacijo in medosebno spoštovanje zdravstvenih delavcev. Delno je bil potrjen tudi vpliv na umrljivost. V državah, kjer se sodelovanje v družbi nasploh bolj spodbuja in vključuje že v šolske programe, so tudi stališča zdravnikov in medicinskih sester bolj pozitivna. Obstajajo pa razlike med medicinskimi sestrami, ki jim je sodelovanje v splošnem bolj pomembno, in zdravniki, ki jim je to v povprečju manj pomembno.

KoMetek 050

V globinah ljubezni je skrita uganka,kaj vzame, kaj da ti usoda neznanka.Tam strogi sodnik je, ki tehta obljube,tam mila je vila, ki šteje poljube.Res svetle so zvezde, kometi barviti,srce pa edino, ki more ljubiti.Rojeni pod srcem, si k srcu želimo,tisoč in eno noč hrepenimo...

Celična fiziologija-napetostno odvisni kanali

Za začetek... ni še konec.Nadaljujem s pisanjem bloga,ker mi nekako dopolnjuje prosti čas in ne vem,kam naj drugače beležim vse zanimive in nezanimive "povesti"od tu in tam,fotoaparata pa tudi ne nameravam vreči stran... ker ta blog tako ali tako namenjam bolj sebi, ga bom še naprej "kracala". :)
Predstavljajmo si živčno celico, nevron, ki mora naslednjemu nevronu nekako prenesti signal, ki se po njej prevaja.Kakšne oblike je ta signal? Gre za t.i. akcijski potencial.Kako nastane?To pa je tema tega članka.
V celični membrani,plazmalemi, nevrona se namreč nahajajo črpalke in ionski kanali, ki pa jih naprej razdelimo še na napetostno odvisne ionske kanale in od liganda odvisne ionske kanale (To preprosto pomeni, da se morajo za njihovo aktivacijo nanje vezati določene kemične substance).Najpomembnejša črpalka je Na+/K+ črpalka, ta omogoča "osnovno" nevzdraženo stanje celice. Vemo, da je v nevzdraženem stanju mirovni membranski potencial, to je napetostna razlika med zunanjostjo in notranjostjo celice, negativen. Mirovni membranski potencial je torej vrednost, ki nam pove, za koliko je potencial znotraj celice manjši kakor zunaj. Torej je notranjost celice bolj negativna kakor zunanjost. In ravno to je doseženo z omenjeno črpalko. Ta črpalka je sestavljena iz dveh globularnih proteinov, večje alfa podenote in manjše beta podenote. Spodnja slika v denem kotu kaže Na+/K+ črpalko. Prikazana pa sta še dva ionska kanala, o katerih pa več kasneje.Torej, značilnost te črpalke so tri vezavna mesta na notranji strani za Na+ in dve vezavni mesti na zunanji strani za K. Črpalko aktivira ATP in takrat prečrpa tri natrije iz celice in dva kalija v celico. Torej tri pozitivne naboje iz celice in dva pozitivna v celico, kar torej pomeni, da se na zunanji strani ustvarja pribitek pozitivnih ionov, to pa je vzrok za negativen mirovni membranski potencial.

Nadaljujmo z napetostno odvisnimi ionskimi kanali.Napetostno odvisni ionski kanali imajo t.i. ionsko poro, skozi katero lahko tečejo ioni, in del, ki zaznava spremembo napetosti na membrani in na podlagi te sprememni konformacijo, torej povzroči odprtje ali zaprtje ionske pore. Napetostno odvisne ionske kanale lahko razdelimo v tri družine, in sicer:

• napetostno odvisne Na+ kanale
• napetostno odvisne K+ kanale
• napetostno odvinse Ca 2+ kanale

Napetostno odvsni Na + kanali sodelujejo pri tvorbi akcijskega potenciala. Na zunanji strani imajo aktivacijska vrata in na notranji strani inaktivacijska vrata.Ob mirovnem membranskem potencialu so aktivacijska vrata zaprta in inaktivacijska vrata odprta. Ko se nato določenem dražljaju, neptost na membani pomakne proti bolj pozitivni vrednosti, se aktivacijska vrata odpro, kar povzroči vdor natrijevih ionov v celico. V tem trenutku se začno zapirati inaktivacijska vrata,ampak ta proces je počasnejši. Ko se inaktivacijska vrata zapro, natrij ne more več teči v celico. da se inaktivacijska vrata zopet odpro, se mora spet vzpostaviti mirovni membranski potencial. Naslednji so kalijevi kanalčki, ki pa imajo samo aktivacijska vrata na zunanji strani. Ko se zaradi dražljaja napetost na membrani spremeni, se ta aktivacijska vrata prično odpirati in se odpro, ko se napetostno odvisni natrijevi kanali že zapro s pomočjo inaktivacijskih vrat. ko se natrijevi kanali odpro, začnejo natrijevi ioni vdirati v celico, kar povzroči depolarizacijo, ko pa se nato odpro kalijevi kanalčki, začnejo kalijevi ioni izhajati iz celice, kar povzroči repolarizacijo. Napetostno odvisni kalcijevi omogočajo prehod kalcija, ki ne sodeluje samo pri depolarizaciji, temveč tudi kot sekundarni sporočevalec in pri aktivaciji številnih encimov.

Od ligandov odvisni ionski kanali so aktivirani s pomočjo zunaj ali znotrajcelične signalne kemične molekule in so v primerjavi z napetostno odvisnimi ionskimi kanali manj selektivni, saj lahko prepuščajo enega ali več ionov. Primer so ionski kanali, ki jih aktivira nevrotranmiter iz sinaptične špranje.Takšni ionski kanali, ki jih aktivira nevrotransmiter, so ionotropni receptorji. Nekateri ionotropni receptorji so:

• nikotinski-acetilholinski receptor - Najdemo jih npr. na v plazmalemi mišičnih celic, aktivira jih acetilholin. Omogočajo prehod kationov in sprožijo ekscitacijo mišične celice.
• Receptorji AMPA,NMDA in kainatni receptorji - so receptorji, ki jih aktivira glutamat, omogočajo neselektiven prehod kationov in imajo ekscitatorni učinek.
• Receptorji GABA- Aktivira jih GABA in omogočajo prehod kloridnim ionom ter imajo inhibitorni učinek.
• Glicinski receptorji- aktivira jih glicin in omočajo prehod kloridnih ionov in imajo torej inhibitorni učinek.
• Skupina serotoninskih receptorjev- aktivira jih serotonin in omogočajo neselektivni prehod kationov, kar pomeni da imajo ekscitatorni učinek.
• Skupina purinergičnih receptorjev - gre za neselektivne kationske kanale, ki jih aktivira ATP in imajo ekscitatorni učinek.
  

Summa Summarum

To bi bilo to.Po tehtnem premisleku zapuščam Blogger, upam, da se je tekom enega leta in še malo nabralo kaj dobrih objav in fotk.

Lep pozdrav!

Motivacijski "kvoti"

Nekaj motivacijskih rekov, ki jih dnevno prejemam na svoj e-mail, enega na dan, dan na dan. Inspire yourself preko http://www.goal-setting-guide.com/quote-of-the-day.html.

Lep pozdrav =D

"Become a possibilitarian. No matter how dark things seem to be or actually are, raise your sights and see possibilities -- always see them, for they're always there."
Dr. Norman Vincent Peale

"If it is peace you want, seek to change yourself, not other people. It is easier to protect yourself with slippers than to carpet the whole earth."
Anthony De Mello

"Nothing is Impossible, the word itself says, 'I'm Possible'!"
Audrey Hepburn

"Success is a state of mind. If you want success, start thinking of yourself as a success."
Joyce Brothers

"The only limit to our realization of tomorrow will be our doubts of today."
Franklin D. Roosevelt

"You can't have a better tomorrow if you're thinking about yesterday."
Charles Kettering

"If you're not failing every now and again, it's a sign you're not doing anything very innovative."
Woody Allen

"Age wrinkles the body. Quitting wrinkles the soul."
Douglas MacArthur

"When it is obvious that the goals cannot be reached, don't adjust the goals, adjust the action steps."
Confucius

"You can make more friends in two months by becoming interested in other people than you can in two years by trying to get other people interested in you."
Dale Carnegie

Oko - fiziologija vida

Ker me zadnje čase na "faksu" fiziologija popolnoma fascinira (upam, da bo tudi junija takšno navdušenje :)) in ker smo v zadnjih terminih že prešli na nevrofiziologijo, ki pa mi je brez odvečnih besed nadvse zanimiva vključno z vsemi kognitivnimi procesi, ki jih še bomo obravnavali, se nameravam tokrat nekoliko bolj posvetiti fiziološkemu procesu gledanja na mikro nivoju.

Mrežnica ali retina je notranji sloj očesa, ki ga sestavlja deset plasti, ki so shematično povečane na zgornji sliki. Od zunaj navznoter si sledijo; pigmentna plast, nevroepitelijska plast s paličnicami in čepnicami, zunanja jedrna plast (jedra paličnic in čepnic), zunanja pleksiformna plast,zunanja mejna membrana, notranja jedrna plast ( v nivoju bipolarnih celic), notranja multiformna plast,plast ganglijskih celic, ki se nato povežejo v optični živec in nazadnje še notranja mejna membrana.Nato si predstavljajmo žarek svetlobe, ki posveti v oko, preden doseže fotoreceptorje,torej paličnice in čepnice, mora preiti vseh osem predhodnih plati retine.Šele nato doseže paličnice in čepnice. Paličnice (zadolžene za črno-belo gledanje) in čepnice (zadolžene za barvno gledanje) so sestavljenje iz naslednjih delov; zunanji segment, ki je inkorporiran v pigmeenti sloj, notranji segment z mitohondriji in drugimi celičnimi organeli, jedro in sinaptično telo, ki je naprej povezano z bipolarno celico ali na kratko bipolarko, ki je nato povezana z ganglijsko celico.Tako se signal prenese do optičnega živca. In če se najprej osredotočimo na vzdraženje ene paličnice...

Zgornja slika prikazuje paličnico in vse sestavne dele.Razviden je zelo naguban zunanji segment... v bistvu slika slika ne prikazuje pravega stanja, saj se membranski diski na zunanjem segmentu nahajajo znotraj celice, torej v citosolu. Na teh membranskih diskih, ki so pravzaprav membranske duplikature, je nameščena komponenta, ki ji pravimo rodopsin, katerega povečavo prokazuje desni element sličice.Kot razvidno je rodopsin sestavljen iz dveh komponent, skotopsina (spada v nadvrsto opsinov) in 11-cis retinala, ki je v bistvu derivat vitamina A. Nato si predstavljajmo, da na paličnico posveti foton svetlobe. Kaj se zgodi? Rodopsin se preko vmesnih produktov razgradi, in sicer so ti vmesni produkti bathorodopsin, luminorodopsin, metarodopsin I in metarodopsin II. Po vsehj teh vmesnih produktih nastaneta ločena skotopsin in 11-trans retinal, sprememba retinalne konformacije iz cis v trans namreč povzroči ta odcep! Metarodopsin II nato reagira dalje preko transducina, ki aktivira encim fosfodiesterazo, ki razgradi cGMP (ciklični gvanozin monofosfat). In kakšna je vloga cGMP? Ta substanca je v paličnicah pritrjena na Na kanalčke v zunanjem segmentu palični in jih vzdržuje v odprtem stanju, da lahko torej natrijevi ioni prosto dotekajo v celico. V temi je namreč situacija takšna, da natrijevi ioni v notranjem segmentu iztekajo iz celice, v zunanjem segmentu pa se nato vračajo nazaj. Če torej cGMP ni, se kanali zaprejo in natrijevi ioni se ne morejo več vračati v celico. To poeni, da celica izgublja pozitivni naboj in postaja njena notranjost vse bolj negativna. Pravimo, da se hiperpolarizira, in sicer iz nekje -40 mV MMP-ja (mirovnega membranskega potenciala) na nekje -70 do -80 mV. In tako svetloba vzdraži paličnico, signal se nato presene do opričnega živca. Pri čepnicah je sistem enak, le da vsebujejo tri vrste vidnih pigmentov, ki so občutljivi na svetlobo razlilnih valovnih dolžin in se vzdražijo samo v določenem spektralnem segmentu, kar omogoča barvno gledanje.

Autumn In Italy

Fotke nam niso ravno najbolj uspevale, posledica tresenja rok... :)

Med vikendom smo obiskali San Marino in se naslednji dan še "zadeli" z adrenalinom v nepozabni ;irabilandiji in vseh atrakcijah, ki jih ponuja :).Po legendi naj bi republiko ustanovil kamnosek sveti Marino z Raba, ki je v 4.stoletju, v času preganjanja kristjanov pod rimskim cesarjem Dioklecijanom, pobegnil na Apeninski polotok, da bi v tamkajšnjih hribih ustanovil skupnost kristjanov. Ni znano, koliko je v tej legendi resnice.Obstoj samostojne skupnosti okrog gore Titano je sicer z listinami dokazan od visokega srednjega veka dalje.Pa dovolj o zgodovini, danes je državica v izredno dobrih sosedskih odnosih s seosednjo Italijo, delita si denarno valuto, cene po uličnih prodajalnah pa so,videno in evidentirano, precej nižje, zaradi nižje davčne stopnje.Ogled znamenitosti pravzaprav ni trajal več kakor pol ure, saj znamenitosti niti ni, mogoče je najbolj posebno mesto ustoličevanja konzulov, častnih predstavnikov te mestne državice, ki ne meri več kakor 61 kvadratnih kilometrov in bi jo v našo "kokoš" spravili priližno štiristokrat. Prenočili smo v Riminiju, ki je znan po 15-km dolgi peščeni plaži.... žal je vsak kvadratni meter ograjen in plačljiv.Hotel je bil v "romunskem stilu", s polno zaposlenim tričlanskim osebjem, saj smo bili verjetno edini gostje... skratka super :).Naslednje jutro pa v zabaviščni park Mirabilandijo. Prvi preizkus je bil prosti pad, katerega pa nismo doživeli, saj se je naprava še pravi čas "pokvarila",tako da smo raje preizkusili Katun, vlak smrti, kjer na določenih delih dosežeš 4G pospeška in čutiš mnogokratno težo svojega telesa. Pa seveda vse vodne atrakcije, high speed formula :), 4D kino ...itd itd.... to je preprosto treba doživeti!

KoMetek 049

I was once a skeptic but was converted by the two missionaries on either side of my nose.

"Autumn Photography"

Že dva dneva nabiram kostanj, vse vreče so ga že polne, danes pa sem s sabo raje vzela fotoaparat,precej bolj praktična zadeva :).In tako je nastalo nekaj jesenskih "fotk",nič posebnega,da malo obarvam blog pred začetkom študijskega leta,ko bo zopet več medicine.Bilo je res enkratno poletje, polno novih in nepozabnih doživetij... pa že delamo načrte za naslednjega.Zdaj pa je čas za kostanj,vino in nato počasi že sanke :).
Fotografija, o kateri sem pred kratkim pisala, pa se je na omenjenem natečaju med približno 580-imi "fotkami" uvrstila med 40 finalistov in je sedaj na uradni spletni strani Feel Slovenia dostopna kot razglednica ;).

Lp

Dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja ali Tvojih pet minut ;)

Ob tem naslovu verjetno večina zamahne z roko, češ, o tem pa že vrabci čivkajo, nato pa fatalistično pristavijo,da nimajo časa za te zadeve. Ko pa enkrat nastopijo problemi, pa je časa presenetljivo dovolj, fokus preusmerijo iz delovnih obveznosti na stvari, ki so jih v življenju pred tem zanemarjali..torej tudi nase.Dejstvo je,da so tovrstne bolezni glavni vzrok obolevnosti in umrljivosti v razvitem svetu.V nadaljevanju so našteti najpomembnejši dejavniki tveganja in nekatere preventivne metode. Pet minut za branje, nekaj volje in pol ure dnevno samo zase in, kdo ve, leta kvalitetnega življenja več.Resda zveni optimstično, ampak kdo pravi, da bi morale biti vse življenjske resnice pesimistične,česar smo tako zelo vajeni. To je dejstvo.

Več kot priporočljiva je redna kontrola krvnega tlaka, ki nikakor ne sme preseči 140/90 mmHg, večina ljudi pa prepozno odkrije hipertenzijo (tj. povišan krvni tlak). Prva številka v zapisu pomeni višji ali sistolični tlak, to je tlak v arterijah med srčnim utripom, ko se srce stisne in izstisne kri, druga vrednost pa označuje nižjo vrednost ali diastolični tlak, ko srce miruje, torej v fazi med dvema utripoma.Hipertenzija je nea bolezen, kljub temu pa jo je potrebno zdraviti,saj v tem stanju obstaja večje tveganje možganske kapi,srčnomišičnega infarkta,odpovedi ledvic in drugih zapletov.Naslednji problem je holesterol, ki v pogovorih med laiki nosi skrajno negativen prizvok, marsikdo se ne zaveda, da je ta voskasta, mašćobi podobna snov, v vsaki telesni celici nujno potrebna.Težave nastanejo,kadar je holesterola preveč,nad 5 mmol/l, kar imenujemo hiperholesterolemija, in se začne kopičiti v žilni steni in zmanjša njeno svetlino, kar imenujemo ateroskleroza.Oboje, torej kontrolo holesterola in vrednost krvnega tlaka je mogoče izvesti v vsaki zdravstveni ambulanti, vsaj enkrat letno!Kajenje je naslednji dejavnik, saj nikotin in druge substance (poleg vseh drugih efektov) vplivajo na hitrejše nalaganje holesterola v žilno steno in pojav ateroskleroze.Da ne govorimo o telesni teži... v splošnem je ogroženost pred boleznimi srca in ožilja močno povečana, kadar je obseg pasu pri moških nad 102 cm in pri ženskah nad 88 cm ter kadar je razmerje (količnik) med obsegom pasu in bokov pri ženskah nad 0,8 in pri moških nad 1,0.

Kdor obvladuje zgoraj naštete 4 dejavnike, je na izvrstni poti.Pa gremo po vrsti. Krvi tlak... kot že rečeno, je priporočljiva redna kontrola le tega. Kako preprečiti, da bi vrednosti ušle iz normalnih okvirov pa je vprašanje življenjskega sloga, no v določenih primerih ima močan vpliv tudi genetska predispozicija.Telesna dejavnost...marsikdo se ob tej besedni zvezi našopiri,češ,kako, kje in "za vraga" kdaj.Vse se da,če se hoče... pol urni sprehod ne bi smel biti problem, še bolje lahki jogging oziroma tek.Mogoče ne vsaki dan, ampak hoja pa vsaj trikrat tedensko.Marsikdo reče,da na svojem delovnem mestu napravi dosti kilometrine,ampak obstaja enormna in tudi dokazana razlika med tovrstnim gibanjem in lahkim sprehodom v naravi, na vasi ali mestnem obrobju.Gibanje v službi je namreč stresno, podkrepljeno s poraslimi dozami stresnega hormona adrenalina.Prehrana naj ne bi vsebovala pretirane količine soli, naj bo zmerna in uravnotežena, kar preprosto pomeni, da bi z enim samim pogledom na krožnik kosila morali zaznati vsaj štiri barvne odtenke.Holesterol je mogoče preventivno kontrolirati s pravilno prehrano, na mesto rdečega mesa si raje privoščite pusto belo meso, za peko ne uporabljajte živalske masti, temveč rastlinska olja, na solato prilijte nekaj olivnega olja,ne pretiravajte z jajčnim rumenjakom,v prehrano vključite več sadja in zelenjave,enkrat tedensko jejte ribje jedi ali pa vsaj tuno iz konzerve (kupujte tuno v lastnem soku,ker olja uničijo omega 3 maščobne kisline) oziroma tunino pašteto (prava specialiteta s kruhom in kumaricami za zajtrk :)... in ostanite telesno dejavni.Opustitev kajenja, naslednjega dejavnika, zahteva precej volje posameznika in motivacije iz okolja.Obstaja dosti in nešteto metod in oblik pomoči,ključen pa je mentalni "klik" v kadilčevi zavesti (navajam zgolj primer),da vendarle ti prazni oblaki dima in "užitek", ki ga le ti nudijo, pač ne odtehtajo, kaj pa vem, veselja ob pogledu na vnuke,ki ga s škatlo cigaret na dan morda nikoli ne boš doživel.In še telesna teža, če se po zgoraj navedenih preventivnih ukrepih trudimo za normalen tlak in normalne vrednosti holesterola v krvi,tudi teža ne bi smela biti problem.Dosti volje je potrebne, pa nekaj spremembe prehrambenih režimov.Danes je npr. dostopnih že dosti prehranskih izdelkov, ki imajo izredno nizko kalorično vrednost in nizek glikemični indeks,pa nas kljub temu nahranijo, saj lahko pojemo razmeroma velike količine le teh in tako nas predvsem psihično nasitijo,saj vemo, da ima človek večkrat le "lačne" oči. Primer (in ne reklama :)... http://www.mlekarna-krepko.si/jem-torej-hujsam...

Toliko :).

KoMetek 048

Ko greste mimo polja, na katerem ste pokopali svoje prednike, ga dobro poglejte in videli boste svoje otroke in vas same, kako z roko v roki rajate v krogu. Zares, pogosto se veselite, ne da bi za to vedeli.Zakaj bi moral človek vedno vse razumeti..

N.A.

Tkivno "inženirstvo" pri celjenju zlomov

Z razvojem znanosti in tehnologije se je tudi zdravljenje zlomov usmerilo na "mikro" nivo,na področje celične in molekulare biologije.Tkivno inženirstvo je znanstvena veda o pridobivanju živega tkiva z namenom,da spremenimo, popravimo ali zamenjamo bolezensko spremenjeno tkivo.Novo tkivo nastane bodisi znotraj bodisi zunaj telesa.Kostno tkivo se celi s tvorbo kostnine.Po klasični histološki delitvi delimo celjenje zloma na primarno in sekundarno celjenje.Glavna razlika je v tem, da se pri sekundarnem celjenju na mestu zloma najprej pojavi hrustanec, ki ga nato po kalcinaciji nadomesti kostnina.Večina zlomov v naravi se celi po pricipu sekundarnega (enhondralnega) celjenja. Na začetku se na mestu zloma pojavi hematom oziroma nekakšen skupek krvi, ki je hkrati vir določenih signalnih molekul, ki v sprožijo verigo reakcij in v končni fazi pripeljejo do zaceljenja zloma.Te molekule so razni vnetni mediatorji (predvsem dva citokina, in sicer interlevkin 1 in interlevkin 6 ) in tkivni rastni faktorji ( predvsem trombocitni rastni faktor (PDGF) in tkivni rastni faktor beta (TGFB).Med številnimi rastnimi faktorji ima verjetno najpomembnejšo vlogo v celjenju kstnih zlomov kostni morfogenetični protein (bone morphogenetic protein-BMP), ki sicer spada skupino TGFB.In na tej stopnji nastopi gensko inženirstvo, saj namreč BMP nizkomolekularni protein že pridobivajo rekombinantno,torej z genetsko manipulacijo, ki vključuje vnos gena za ta protein v npr. neko bakterijo, ki ga vgradi v svoj plazmid in nato producira veliko količino produkta tega gena, torej molekule BMP. Seveda se tudi same bakterije delijo, kar pomeni v bistvu eksponentno rast koncentracije proteina.To je samo neznaten primer takšnega pristopa k celjenju zlomov, več o avtolognih kostnih presadkih pa kdaj drugič.

KoMetek 047

No matter if the beginning is small.

Do vrha pa kdaj drugič...

V četrtek,3. septembra, se je približno devetdeset deklet in žena zbralo na avtobusni in železniški postaji v Lescah,od koder nas je Rozman Bus odpeljal proti vojaški kasarni na Pokljuki.Po začtnem tovorjenju opreme v sobe z vojaško neudobnimi posteljami je sledila vojaško bogata večerja :). Malo seznanjanja z vodniki, spoznavanja med seboj, dosti smeha in šal na račun policistov in blondink... pa je bila ura 23. , ko je bilo "zapovedano" spanje.Nekatere sobe so "žurale" še dolgo v noč :), velika večina pa se nas je raje naspala za jutranji podvig.Zjutraj zgodnje vstajanje in bogat zajtrk, adrenalin se je počasi kopičil vse do odhoda in prvih klancev, ko nemo poslušaš svoj utrip in premišljuješ, če bo kondicija rekreativnih tekaških treningov zadostovala za vzpon na najvišjo slovensko goro. Ob pomoči Red Bulla nekje na pol poti je bilo le te preč zadosti :). No, po prvih klancih je gozd postajal vse temnejši, deloma zaradi iglavcev in deloma zaradi temnih oblakov, iz katerih je kmalu začelo močno deževati, da so ženske hitele nadevati si balerine, medtem ko smo nekateri stavili na "waterproof" opremo... no konec koncev se je izkazalo, da se v takem nalivu nihče ni imel suhe kože.Nad planino Konjiščice smo prišli do Jezerc, kjer smo imele krajši postanek, nato pa se je začela prava planinska tura preko vetrovnega Studorskega prevala in okoli Tošča do Vodnikovega doma nad Velim poljem na 1817 m nadmorske višine. In nato do Planike pod Triglavom. Ko zagledaš pot, ki te bi naj do tja pripeljala, se resno zamisliš, nato pa korak za korakom premaguješ strmo višinsko razliko in po dveh urah hoje od Vodnikovega doma si presrečen, da lahko odvržeš premočena oblačila, kajti vso pot do pod Triglavom je deževalo, lilo kot iz škafa, pod nogami so nastajali hudourniki, vidljivost je bila ničta, temperature pa vedno nižje. Sledilo je toplo popoldne v Planiki, pravzaprav je bilo toplo samo v spodnji etaži s kuhinjo, nadstropja pa so bila brez gretja, nekje je tudi puščala streha, veter pa je majal vse temelje , skupaj z vsemi pogradi, polnimi vlage. Po svoje zanimiva izkušnja. In pa seveda večer... poštarja sta za mizo sprejemala kartice in imela polne roke dela z žigosanjem s posebnimi, posebej za to priložnost pripravljenimi žigi. Poznejša kot je bila ura, vedno manj žensk se je zadrževalo v spodnjih etažah, nekaj mlajših pa se nas je opogumilo in poštarje ter policista pozvalo na kartanje... pet krogov, nato pa spanje, ker nihče ni več vedel, kako se pravzaprav Enka igra... Gorenjci imajo svoja čudna pravila, Štajerci pa si nič "ne damo do glave", Korošci in Primorci pa seveda sploh niso imeli besede. :) Spanje je bil svojevrsten izziv, zase lahko rečem, da mi je uspelo zaspati za dobri dve uri, preostali čas pa sem spremljala snežno nevihto in majajočo streho :). Zjutraj so nas zbudili okoli pol osme, žal je bil vzpon na Triglav odpovedan, zunaj pa deset centimetrov snega in dokaj nizke temperature. Od suhih oblačil sta mi ostali le dve kratki majici, anorak pa se je k sreči posušil preko noči... skratka, pohiteli smo proti dolini, da si zagrejemo okončine, čeprav je bila pot spolzka, klini zaledeneli, oporna žica pa prav tako ledeno mrzla. K sreči je šlo vse po načrtih, vmes pa smo naletele na godbo v polni opremljenosti in seveda bi bilo krivično nadaljevati pot brez Golice. Na Jezercih je bilo prijetno toplo, kapo sem pospravila nazaj med zimsko opremo, kratki rokavi pa so zdaj prišli mnogo bolj prav kakor tisoč metrov višje. In tako smo se po dobrih šestih urah hoje iz Planike vrnile do Rudnega polja, kjer je sledilo kosilo in podelitev diplom. Nato pa pot domov, v domačo kopalnico, kjer je voda na dosegu roke in kjer, da prideš do sanitarij, ni potrebno teči iz hiše v pomankljivo oblečeni opravi in vodenih čevljih :). Skratka, bilo je res fenomenalno!

KoMetek 046

Dve poti sta do vrha hrasta; splezati na drevo ali sesti na želod.

Tornado v Tepanju

Fascinanten pojav, ki ga je že konec letošnjega junija zabeležil mimoidoči na štajerski avtocesti pri počivališču Tepanje.V razmislek...

Lp =)

KoMetek 045

Once the game is over, the king and the pawn go back in the same box.

Urgentna stanja kolenskega sklepa - pogost poletni problem v kirurški ambulanti

V urgentni ambulanti je gleženj najpogosteje obravnavan sklep, takoj za njim pa sledi koleno.Kolenski sklep predstavlja kombinacijo treh sklepov; patelofemoralni sklep, lateralni tibiofemoralni in medialni tibiofemoralni sklep. Enostavno povedano, v kolenskem sklepu sodelujejo tri kosti: femur, tibia in patella, torej stegnenica,golenica in čašica.

Na stabilnost kolenskega sklepa vpliva več dejavnikov. Pomembna je oblika sklepnih površin in sila, s katero delujemo na sklep.Nato so tu še meniskusi, medialni (bližje centralni telesni osi) in lateralni (bolj oddaljen od centralne telesne osi). Meniskusa sta pomembna predvsem kotrotatorna stabilizatorja.Prav tako je pomembna sklepna ovojnica, ki obdaja sklep in jo ojačuje več ligamentov. To so ligamenthum patellae (s sprednje strani), na obeh strane še retinaculum patellae laterale in retinaculum patellae mediale, zadaj pa ligamentum popliteum obliqoum in ligamentum popliteum arcuatum.Z lateralne strani koleno ojačuje še lateralni (fibularni) ligament, z medialne pa medialni (tibialni) ligament. V samem kolenu pa se poleg meniskusov nahajata še dve križni vezi, in sicer sprednja križna vez (ACL-ligamentum cruciatum anteriusin PCL-ligamentum cruciatum posterius).Zadnja križna vez je debelejša in dvakrat močnejša od prednje.Zgornja slika pove vse.

Z usmerjenimi kliničnimi testi lahko ugotsvljsmo nekatera urgentna stanja;

Izliv v koleno; Z ballotement testom ugotavljamo prisotnost tekočine v kolenu.Z eno roko pritisnemo na recesuse in izstisnemo tekočino pod pogačico, ki jo nato z drugo roko potisnemo prosti stegnenici in občutimo udarec pogačice proti stegnenici.

Poškodba pogačice ali njenih sklepnih površin,patelarnega ligamenta,izpah pogačice;

Primer je npr. umaknitveni test, s katerim skušamo ugotoviti izpah pogačice, Izvedemo ga tako, da koleno upognemo, medtem pa potiskamo medialni rob pogačice v lateralni smeri.V primeru izpahnjene pogačice je test izredno boleč.

Okvara meniskusov; Sklepna špranja na področju okvare meniskusov je v tem primeru običajno zelo občutljiva.Najpogosteje za ugotavljanje poškodbe meniskusov uporabljamo McMurrayev test.Za medialni meniskus ga izvedemo tako, da koleno upognemo,zavrtimo močno navznoter in iztegnemo.Če bolnik pri iztegnitvi čuti bolečino, je test pozitiven.Pri testu za lateralni meniskus zavrtimo koleno navzven, ostalo je enako.

Več o urgentnih stanjih kolnekga sklepa in ustreznih testih za njihovo hitro ugotovitev, je mogoče prebrati na spletu in v ustrezni literaturi.

Umag 09

Majhno turistično mesto na severozahodni obali Istre, ki slovi tudi po ATP teniških turnirjih, je bilo letošnje mesto poletnega oddiha.Natančneje kamp, ki je nekoliko oddaljen iz samega centra, do koder je mogoče pot ubrati tudi peš, nič manj kot uro in pol hoje ob obali.V samo štirih dneh sva kar trikrat prehodila to pot, motivirala naju je res okusna, domača :) ponudba morske hrane v centru, kjer lahko mimogrede pomotoma zaviješ tudi v kakšno prestižno restavracijo, ki na zunaj izgleda bolj kakor zakotna prodajalna hitre hrane, a te natakarji že skoraj za rokav povlečejo na njihovo tako zelo opevano teraso na morju. Seveda se kasneje zaradi računa, ki ti ga lično dostavijo, nikoli več ne daš zavesti. Še vedno pa moram reči, da so najokusnejše lignje pripravili na lokalni "morski veselici",kjer so bili tudi najugodnejši. V kampu sva imela priložnost spoznati družbo treh Nemcev (eden izmed njih je pravzaprav Američan, ki študira v Nemčiji ) in po štirih urah pogovora smo ob kozarcu rdečega vina (menda pristna hrvaška reč) izmenjali toliko informacij o obeh državah, da bi lahko pogovor še dolgo nadaljevali, če jih ne bi zjutraj čakala približno šest ur dolga pot nazaj na sever. Zanimivo je bilo, da so se pripeljali v majhni,nekoliko starejši različici Peugeota, založenim do vrha, brez klime... in brez pritožb s strani potnikov :). Pot nazaj sva ubrala preko mejnega prehoda Dragonja,pri Kozini zapustila avtocesto in raziskala del Notranjske do Hrušice, na katero sva se pravzaprav nameravala povzpeti, a ni bilo primernega dostopa. Preko Ilirske Bistrice in Pivke sva se zato v Postojni raje vrnila na avtocesto. Še pred tem pa sva med vožnjo po res lepi pokrajini naletela na smerokaz - Grad Kalc, ki leži nad izvirom reke Pivke. Še nikoli slišala zanj! Na Kalcu je dve leti in pol živel tudi Franc Levstik ( 1831- 1887), kjer je učil Vilharjeve otroke. Tam je Levstik dobil tudi idejo za Martina Krpana, izročilo pa pravi, da mu je za živi model služil nenavadno močan in izrazit kovač iz teh krajev. No danes je od tega gradu ostal le še stolp. Po vrnitvi na avtocesto ni bilo prave ideje, kam bi se lahko povzpela,tako da sva v domačem Tepanju zavila proti ... Boču. Najbližje je najlepše, čeprav živim le nekaj kilometrov stran in se na vrh Boča še nikoli nisem povzpela. To pa je bil tudi zaključek res krasnih počitnic.

Nekaj fotk, urejenih v spletni album, katerega funkcije še preizkušam...

http://karinaphoto.pho.to/albums/umag_2009/index.htm